Kraj spomina v Łambinowicah obsega več krajev vzdolž „ceste spomina“: Staro pokopališče vojnih ujetnikov, območji nekdanjih taborišč Stalag VIII B (344) in 318/VIII F (344) Lamsdorf, pokopališče sovjetskih vojnih ujetnikov, območje nekdanjega delovnega taborišča in njegovo pokopališče ter osrednji muzej vojnih ujetnikov.

Muzej je bil ustanovljen leta 1964 za ohranitev spomina na taborišča, ki so bila postavljena med francosko-prusko vojno v letih 1870–1871 ter so se uporabljala tako med prvo kot drugo svetovno vojno, pa tudi za preučevanje taborišč in vprašanj v zvezi z vojnimi ujetniki. Na starem pokopališču je namreč pokopanih več kot 7 tisoč vojnih ujetnikov številnih evropskih narodnosti. Med drugo svetovno vojno so bili v taboriščih zaprti mnogi protinacistični borci in borci za svobodo. Po vojnah so se taborišča uporabljala za civiliste, ki so se preseljevali.

Kraj spomina v Łambinowicah ima nadnacionalno težo, saj so taborišča uporabljale različne države in tudi sami vojni ujetniki so bili različnih narodnosti. Kraj priča o pogledih tisočev Evropejcev na pomembne evropske zgodovinske dogodke, ki segajo od francosko-pruske vojne vse do množičnih selitev po drugi svetovni vojni. Pomembno vlogo ima pri ohranjanju spomina, proučevanju (s poljudnimi in primerjalnimi raziskavami) in razlaganju teh manj znanih delov evropske zgodovine. Aplikacija poudarja potrebo po upoštevanju različnih pogledov in vzpostavitvi povezave s sedanjostjo.