„Trije bratje“ tvorijo kompleks treh hiš v Rigi, zgrajenih med 15. in 17. stoletjem. Med njimi sta najstarejša znana in še stoječa kamnita hiša v Rigi ter zgradba s fasado po navdihu risb Hansa Vredeman de Vriesa. Zgradbe so značilne predstavnice stanovanjskih hiš v hanzeatskih mestih baltske regije. Skozi stoletja so se spreminjale. Zadnji poseg je potekal v 50-ih letih prejšnjega stoletja pod vodstvom arhitekta Peterisa Saulīisa. V tej restavratorski kampanji so bili v kompleks vključeni deli iz drugih uničenih ali izgubljenih zgradb.

Med sovjetsko okupacijo Latvije je bil kompleks eden od prvih obnovljenih stavb, kar temelji na filozofiji in praksi ohranjanja, ki izvira iz časov Republike Latvije v medvojnem obdobju. Ta filozofija, ki si prizadeva ohraniti kar največ zgodovinskega materiala, tudi obrabljenega, je kljub grožnjam in pritiskom sovjetskih okupatorjev prav tako vplivala na druge restavratorske projekte. Ta kraj ima še naprej ključno vlogo pri ohranjanju dediščine v Latviji, saj danes v njem domujeta Nacionalni zavod za varstvo dediščine in Latvijski arhitekturni muzej.

Varstvo dediščine in konceptov, ki so vplivali na njegove prakse, je bistveno pripomoglo k uporu proti uničevanju latvijske kulture med sovjetsko okupacijo ter k vzpostavitvi povezav z Evropo in vrednot svobode v tem obdobju. „Trije bratje“ so bili v središču tega gibanja.
Po neodvisnosti Latvije leta 1991 je bil velik pomen pripisan politiki varstva dediščine, ki je temeljila na načelih varstva kulturne dediščine, razvitih v Evropi. To se nadaljuje do današnjih dni, ko se nove razsežnosti politik varstva dediščine vključujejo v dolgoročno vizijo na primeru varstva zgodovinskega mesta Rige pred negativnimi vplivi pretirano izkoriščevalskega gospodarskega razvoja. Tako so „Trije bratje“ postali simbol sistemov varstva kulturne dediščine in njihove „mehke moči“ v Evropi.