Prizadevanja za Unijo enakosti

Strategija Evropske unije (EU) za enakost spolov si prizadeva za pomemben napredek za spolno enakostno Evropo do leta 2025. Strategija predstavlja cilje in ukrepe politike za izpolnitev zaveze Komisije predsednice Ursule von der Leyen za dosego Unije enakosti.

Vsi državljani, ne glede na njihov spol, spolno identiteto in izraz, spolne značilnosti, spolno usmerjenost; raso ali narodnost, starost, veroizpoved ali prepričanje in kakršno koli invalidnost, se morajo svobodno odločati o svojem življenju ter imeti enake možnosti za uspeh, sodelovanje in vodenje.

Sklepi predsedstva o enakosti spolov na področju kulture, sprejeti decembra 2020, poudarjajo potencial kulture pri spodbujanju enakosti spolov in priznavajo vztrajne neenakosti med spoloma v sektorju.

Dokument se nanaša zlasti na ovire, povezane z:

• enakim dostopom do trga dela v kulturnem in ustvarjalnem sektorju;
• enakim plačilom in zastopanostjo na ustvarjalnih položajih in položajih odločanja;
• enakim spoštovanjem in priznanjem njihovega dela.

V njem je poudarjeno, da spolno stereotipiziranje ter spolno nadlegovanje in zloraba ostajajo glavne skrbi v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih.

Sklepi predsedstva med drugim države članice EU pozivajo, naj:

• zagotovijo enako plačilo;
• spodbujajo boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja;
• zagotovijo enakost spolov v institucijah in organih odločanja v sektorju;
• spodbujajo raziskave o enakosti spolov in na področju kulture zbirajo podatke, razčlenjene po spolu.

Evropska komisija je pozvana, naj podpira nadnacionalne pobude o enakosti spolov na področju kulture ter spodbuja zbiranje in distribucijo podatkov o enakosti spolov in kulturni raznolikosti v Evropi, specifičnih za kulturo.

Neenakost med spoloma v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih

Razlike med spoloma obstajajo v skoraj vseh kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, posamezniki pa trpijo zaradi diskriminacije na podlagi spola, drugih osebnih lastnosti in identitet.

Razpoložljivi podatki kažejo, da imajo običajno umetnice in kulturne delavke po vsej EU manj dostopa do ustvarjalnih in produkcijskih virov, so plačane veliko manj kot moški ter so premalo zastopane na vodstvenih položajih in na položajih odločanja ter na trgu umetnosti. Ženske so pogosto žrtve seksizma, spolnih stereotipov in spolnega nadlegovanja.

V Franciji na primer ženske predstavljajo 52 % vseh študentov uprizoritvene umetnosti. Vendar pa predstavljajo le 31 % umetnikov, ki se dejansko ukvarjajo z umetnostjo, 11 % umetnikov, ki se nameravajo ukvarjati z umetnostjo, le 18 % pa jih zaseda vodstvene položaje v teh sektorjih. Od leta 1980 je bilo ženskam podeljenih le 4–12 % nagrad s področja umetnosti.

Poleg tega 23 % javno financiranih projektov v Franciji vodijo ženske. Ženske z enakimi kompetencami ali delovnim mestom zaslužijo v povprečju 27 % manj kot moški umetniki (vir: „Inégalités entre les femmes et les hommes dans les arts et la culture“, Haut Conseil à l’Égalité, 2018).

Glasba: v Evropi ženske predstavljajo 20 % ali manj registriranih tekstopiscev in skladateljev ter v povprečju zaslužijo 30 % manj kot moški, ki delajo v tem sektorju (vir: „Women in Music“, 2019).

Gledališče: na Irskem so ženske premalo zastopane v vseh preučevanih gledaliških vlogah, razen kostumografke. Le 28 % scenaristov, 9 % oblikovalcev zvoka in 37 % režiserjev je žensk. (vir: Raziskava, ki jo je naročil #WakingtheFeminists, 2017).

Cirkus: v Španiji je zaposlovanje žensk v gospodarsko močnejših podjetjih znatno manjše. 80 % umetnikov na odru je moških v primerjavi z 20 % žensk. Režiserji predstav so skoraj vsi moški (vir: Raziskava združenja Associació de Professionals de Circ de Catalunya (APCC), 2019).

Vizualne umetnosti: leta 2017 so bile umetnice vključene v le 3–5 % glavnih stalnih zbirk v Evropi in Združenih državah (ZDA). Hkrati je le 13,7 % živečih umetnikov, ki so jih predstavljale galerije v Evropi in Severni Ameriki, žensk (vir: Državni muzej žensk v umetnosti (ZDA), 2019).

Potrebnih je več podatkov v zvezi z neenakostjo med spoloma, s katero se spopadajo lezbijke, geji, biseksualne, transspolne, interspolne in queer (LGBTIQ) osebe v EU.

Obravnavanje razlik med spoloma

Pomembno je prepoznati in s ciljno usmerjenimi političnimi ukrepi odpraviti neenakosti, ki jih povzročajo razlike med spoloma v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih. V delovnem načrtu za področje kulture 2019–2022 se priznava, da je enakost spolov steber kulturne raznolikosti ter ima ključno vlogo v boju proti stereotipom in pri spodbujanju družbenih sprememb.

V delovnem načrtu se priporočata dva ukrepa za odpravo razlik med spoloma v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih v EU:

• opredelitev položaja umetnic in kulturnih delavk;
• sklic strokovne skupine, ki deluje na podlagi odprte metode koordinacije za izmenjavo izkušenj in dobrih praks ter za oblikovanje priporočil.

Evropska komisija je financirala vseevropsko študijo o razlikah med spoloma v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih. V študiji so analizirani posebni izzivi, s katerimi se spopadajo ženske, in navedena priporočila za podporo pri oblikovanju politik, ki obravnavajo ta vprašanja.

Poročilo o enakosti spolov

Poleg tega je strokovna skupina za enakost spolov, ki deluje na podlagi odprte metode koordinacije, delovala od jeseni 2019 do pomladi 2021, da bi predlagala sklop priporočil za politiko in ukrepe kot odziv na te izzive v okviru novega programa Ustvarjalna Evropa.

Rezultat je poročilo o odprti metodi koordinacije z naslovom „Za enakost spolov v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih“, objavljeno junija 2021.
Poročilo je osredotočeno na naslednje ključne izzive:

• spolni stereotipi;
• spolno nadlegovanje;
• dostop do trga dela in razlika v plačilu med spoloma;
• dostop do sredstev;
• dostop do vodstvenih položajev in ženskega podjetništva.

To poročilo poleg splošnega pregleda sedanjega stanja enakosti spolov v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, vključno z vplivom pandemije COVID-19, podrobno opisuje obsežna priporočila in dobre prakse o tem, kako jih izvajati.

Poročilo je naslovljeno na vse oblikovalce politike in ljudi na vplivnih položajih, pa tudi na kulturne in ustvarjalne sektorje, medije in izobraževalni sektor.

Poročilo vsebuje naslednja priporočila:

• izboljšano zbiranje zanesljivih in primerljivih podatkov o razlikah med spoloma po vsej EU;
• pomen razlikovanja spolov pri uporabi jezika;
• uveljavljanje enakosti spolov na delovnem mestu ter metodologij za pripravo proračuna, ki upošteva vidik spola, in vključevanje vidika spola.

Leta 2019 je Evropska komisija začela dan „Ženske v gibanju“, da bi razpravljala o vprašanju uravnotežene zastopanosti spolov v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih. Na podlagi tega je Evropska komisija objavila povzetek dobrih praks v avdiovizualnem sektorju, ki naj bi se reproducirale v vseh državah članicah.

O vprašanju uravnotežene zastopanosti spolov v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih so leta 2019 razpravljali tudi Evropska komisija in deležniki iz kulturnih in ustvarjalnih sektorjev v okviru strukturiranega dialoga „Glasovi kulture“, ki je združil 36 predstavnic in predstavnikov sektorja iz vse EU.

Projekti programa Ustvarjalna Evropa 

V okviru programa Ustvarjalna Evropa je bilo sofinanciranih več projektov za spodbujanje enakosti spolov, vključno z vodilno pobudo v glasbenem sektorju – projekt Keychange.

Keychange je mednarodna kampanja, ki glasbene festivale, orkestre, konservatorije, izdajatelje televizijskih programov, koncertne dvorane, agente, glasbene založbe in organizacije spodbuja, naj se zavežejo, da bodo do leta 2022 dosegli uravnoteženost spolov v razmerju 50 : 50.

Novi program Ustvarjalna Evropa načrtuje krepitev vloge enakosti spolov v okviru upravičenih projektov.