Projekti sklopa 3 „Civilna varnost za družbo“ bodo podpirali izvajanje prednostnih nalog politike EU v zvezi z varnostjo, med drugim kibernetsko, ter zmanjševanjem tveganja nesreč in odpornostjo. Deležniki iz kulturnih in ustvarjalnih sektorjev se lahko vključijo v: • raziskovalne projekte, ki prispevajo k boju proti nedovoljeni trgovini s predmeti kulturne dediščine; • oceno tveganja nesreč in ranljivosti območij kulturne dediščine; • velike kulturne prireditve.
1. sklop „Zdravje“ je namenjen oblikovanju močnejše, bolj vključujoče in demokratične evropske družbe. Osredotoča se na razvoj ključnih digitalnih tehnologij v vzponu, sektorjev in vrednostnih verig.
Razpisi za zbiranje predlogov v okviru cilja „Zdravje v hitro spreminjajoči se družbi“ lahko vključujejo deležnike s področja kulture kot partnerje, ki lahko spodbujajo bolj zdrave načine življenja in vedenja ter podprejo učinkovite rešitve za spodbujanje zdravja in preprečevanje bolezni.
Sklop 2 „Kultura, ustvarjalnost in vključujoča družba“ je namenjen uresničevanju ciljev in prednostnih nalog EU, povezanih s:
• krepitvijo demokratičnega upravljanja in udeležbe državljanov
• varstvom in spodbujanjem kulturne dediščine ter
• odzivanjem na družbene, gospodarske, tehnološke in kulturne spremembe ter njihovim oblikovanjem
Predlogi lahko vključujejo inovativne raziskave o:
• demokraciji in upravljanju
• evropski kulturni dediščini ter kulturnem in ustvarjalnem sektorju
• družbenih in gospodarskih spremembah
FARNET združuje ljudi in skupnosti, ki si prizadevajo spodbujati lokalni razvoj v okviru Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo. Ta skupnost združuje lokalne akcijske skupine za ribištvo, organe upravljanja ter državljane in strokovnjake iz vse EU, ki si prizadevajo za trajnostni razvoj ribištva in obalnih območij. V preteklosti je ta pobuda pogosto podpirala projekte, povezane z umetnostjo in obrtjo ter kulturno dediščino.
S pomočjo mehanizma za pravični prehod se regijam in ljudem omogoča, da obravnavajo socialne, zaposlitvene, gospodarske in okoljske učinke, ki jih ima prehod na energetske in podnebne cilje Unije za leto 2030 in na podnebno nevtralno gospodarstvo Unije do leta 2050 na podlagi Pariškega sporazuma. Sklad je ključnega pomena za zagotavljanje prilagojene podpore območjem, ki jih bo prehod na podnebno nevtralnost najbolj prizadel. Sklad blaži socialno-ekonomske stroške zaradi podnebnega prehoda ter podpira gospodarsko diverzifikacijo in preusmeritev zadevnih območij.
Evropski socialni sklad plus (ESS+) je glavni instrument EU za vlaganje v ljudi.
S proračunom v višini skoraj 99,3 milijarde evrov za obdobje 2021–2027 bo še naprej pomembno prispeval k politikam EU na področju zaposlovanja, socialnih zadev, izobraževanja ter znanj in spretnosti, vključno s strukturnimi reformami na teh področjih.
ESRR je del kohezijske politike EU, njegov cilj pa je okrepiti ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo v Evropski uniji z odpravljanjem neravnotežij med regijami, in sicer s podpiranjem gospodarskega okrevanja, ustvarjanja delovnih mest, konkurenčnosti, inovacij in trajnostnosti. Uresničuje politične prednostne naloge Unije, zlasti zeleni in digitalni prehod.
V okviru ESRR programi Interreg podpirajo čezmejno (Interreg A in IPA), transnacionalno (Interreg B) in medregionalno (Interreg C) sodelovanje ter sodelovanje najbolj oddaljenih regij.
Cilj koalicij je okrepiti inovacijsko zmogljivost Evrope s spodbujanjem inovacij s sodelovanjem in pretokom znanja med področjem visokošolskega izobraževanja, področjem poklicnega izobraževanja in usposabljanja (začetnega in nadaljnjega) ter širšim vključevanjem socialno-ekonomskega okvira, vključno s področjem raziskav.
Vodnik za prijavitelje je na voljo tukaj.
Učiteljske akademije podpirajo evropska partnerstva ponudnikov izobraževanja in usposabljanja za učitelje, javne organe in deležnike.
Akademije razvijajo evropsko in mednarodno smer razvoja izobraževanja učiteljev.
Ta ukrep podpira vzpostavitev in razvoj evropskih platform centrov poklicne odličnosti, ki prispevajo k regionalnemu razvoju, inovacijam, vključevanju, strategijam pametne specializacije in mednarodnim platformam za sodelovanje.
Platformam se lahko pridružijo države z dobro razvitimi sistemi poklicne odličnosti ter države v procesu razvoja podobnih pristopov.
Njihov namen je raziskati celoten potencial institucij poklicnega izobraževanja in usposabljanja za proaktivno vlogo pri podpiranju rasti in inovacij.