S pomočjo mehanizma za pravični prehod se regijam in ljudem omogoča, da obravnavajo socialne, zaposlitvene, gospodarske in okoljske učinke, ki jih ima prehod na energetske in podnebne cilje Unije za leto 2030 in na podnebno nevtralno gospodarstvo Unije do leta 2050 na podlagi Pariškega sporazuma. Sklad je ključnega pomena za zagotavljanje prilagojene podpore območjem, ki jih bo prehod na podnebno nevtralnost najbolj prizadel. Sklad blaži socialno-ekonomske stroške zaradi podnebnega prehoda ter podpira gospodarsko diverzifikacijo in preusmeritev zadevnih območij.
Evropski socialni sklad plus (ESS+) je glavni instrument EU za vlaganje v ljudi.
S proračunom v višini skoraj 99,3 milijarde evrov za obdobje 2021–2027 bo še naprej pomembno prispeval k politikam EU na področju zaposlovanja, socialnih zadev, izobraževanja ter znanj in spretnosti, vključno s strukturnimi reformami na teh področjih.
ESRR je del kohezijske politike EU, njegov cilj pa je okrepiti ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo v Evropski uniji z odpravljanjem neravnotežij med regijami, in sicer s podpiranjem gospodarskega okrevanja, ustvarjanja delovnih mest, konkurenčnosti, inovacij in trajnostnosti. Uresničuje politične prednostne naloge Unije, zlasti zeleni in digitalni prehod.
V okviru ESRR programi Interreg podpirajo čezmejno (Interreg A in IPA), transnacionalno (Interreg B) in medregionalno (Interreg C) sodelovanje ter sodelovanje najbolj oddaljenih regij.
EKSRP spodbujajo naložbe v podeželsko infrastrukturo. Veliko podeželskih območij v EU pestijo strukturni problemi, kot so pomanjkanje privlačnih zaposlitvenih priložnosti, pomanjkanje strokovnega znanja, premalo naložb v povezljivost, infrastrukturo in osnovne storitve ter odseljevanje mladih. Podpora kulturnim projektom v programu ni jasno omenjena, vendar EKSRP spodbujajo naložbe v podeželsko infrastrukturo, kar ne izključuje kulturne infrastrukture.
Cilj koalicij je okrepiti inovacijsko zmogljivost Evrope s spodbujanjem inovacij s sodelovanjem in pretokom znanja med področjem visokošolskega izobraževanja, področjem poklicnega izobraževanja in usposabljanja (začetnega in nadaljnjega) ter širšim vključevanjem socialno-ekonomskega okvira, vključno s področjem raziskav.
Vodnik za prijavitelje je na voljo tukaj.
Sodelovalna partnerstva omogočajo organizacijam, da:
- povečajo kakovost in ustreznost svojih dejavnosti
- razvijajo in krepijo svoje mreže partnerjev
- povečajo svoje zmogljivosti za skupno delovanje na nadnacionalni ravni
- spodbujajo internacionalizacijo svojih dejavnosti
- izmenjujejo in razvijajo nove prakse in zamisli
Projekti so namenjeni razvoju inovativnih praks in izvajanju skupnih pobud, ki spodbujajo sodelovanje, vzajemno učenje in izmenjavo izkušenj na evropski ravni.
Virtualne izmenjave so spletne dejavnosti na medosebni ravni.
Spodbujajo medkulturni dialog in razvoj mehkih veščin med posamezniki iz tretjih držav, ki niso pridružene programu, držav članic EU ali tretjih držav, pridruženih programu.
Potekajo v majhnih skupinah, ki jih vedno vodi usposobljeni voditelj.
Vodnik za prijavitelje je na voljo tukaj.
Cilj podprograma za krožno gospodarstvo in kakovost življenja je olajšati prehod na trajnostno, krožno in energetsko učinkovito gospodarstvo brez strupov, ki je odporno na podnebne spremembe, ter varovati, obnoviti in izboljšati kakovost okolja.
Podprogram vključuje neposredne intervencije, podpira pa lahko tudi vključevanje teh ciljev v druge politike.
Evropska podjetniška mreža (Enterprise Europe Network – EEN) je regionalna mreža in točka „vse na enem mestu“ za mala in srednje velika podjetja, ki želijo izboljšati svojo konkurenčnost. Mreža EEN malim in srednje velikim podjetjem zagotavlja podporo pri poslovanju in jim svetuje glede priložnosti na notranjem trgu. Mreža sodeluje z regionalnimi pobudami, kot so platforme za pametno specializacijo, skupnosti znanja in inovacij ter centri za ključno omogočitveno tehnologijo.
Laboratorij za ustvarjalne inovacije bo akterje iz vseh kulturnih in ustvarjalnih sektorjev spodbudil k oblikovanju in preskušanju inovativnih digitalnih rešitev s potencialnim pozitivnim dolgoročnim učinkom na več kulturnih in ustvarjalnih sektorjev.
Laboratorij bo olajšal oblikovanje inovativnih rešitev (npr. orodij, modelov in metodologij), ki se lahko uporabljajo v avdiovizualnem sektorju in vsaj v še enem ustvarjalnem in/ali kulturnem sektorju. Rešitve bi morale biti zlahka ponovljive in bi morale imeti zmožnost prodora na trg.