Taborišče Westerbork na severovzhodu Nizozemske ima turbulentno preteklost.

Do leta 1942 je bilo begunsko taborišče za Jude, ki so jih preganjali nacisti, nato pa je postalo tranzitno taborišče, iz katerega so bili Judi, Romi in Sinti deportirani v nacistična uničevalna in koncentracijska taborišča v Nemčiji in na zasedenih ozemljih Srednje in Vzhodne Evrope.

Po drugi svetovni vojni so bili v taborišču zaprti Nizozemci, osumljeni kolaboracije z nacisti. Pozneje so vanj naselili ljudi, ki so se vrnili iz Vzhodne Indije, nekdanje nizozemske kolonije, med njimi veliko Molučanov.

Taborišče Westerbork je zaradi svoje preteklosti povezano s ključnimi temami evropske zgodovine, kot so okupacija, preganjanje, migracije, dekolonizacija in večkulturnost.

Muzej (ki med drugim ponuja izobraževalne programe) in spomenike spomina (kot je nacionalni spomenik Westerbork) se danes nahaja na območju nekdanjega taborišča.

Več informacij o izboru spomeniškega območja je na voljo v poročilu žirije.