V skladu s Pogodbo o delovanju EU se Evropska unija (EU) zavzema za spodbujanje raznolike evropske kulture v svojih mednarodnih odnosih. EU je pogodbenica Unescove konvencije o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnega izražanja iz leta 2005, ki je glavna zakonodaja na tem področju.

Od leta 2007 je spodbujanje kulture bistveni element v mednarodnih odnosih EU in eden od treh glavnih ciljev evropske agende za kulturo. Ti cilji so bili obnovljeni v okviru nove evropske agende za kulturo 2018.

Zunanja strategija EU za kulturo

Za oblikovanje učinkovite strategije za kulturne odnose je Komisija

• izvedla obsežen postopek kartiranja in posvetovanja v 54 državah v okviru pripravljalnega ukrepa „Kultura v zunanjih odnosih EU“ ob podpori kulturnih inštitutov in organizacij. Na podlagi tega so bili pripravljeni vrste poročil držav in končno poročilo ter priporočila, kako razviti strateški pristop h kulturi na ravni EU.
• izvedla posvetovanja s ključnimi deležniki o dodani vrednosti, možnih ciljih in načelih, na katerih temelji bolj strateški pristop h kulturi v zunanjih odnosih Unije.

To je pripravilo podlago za objavo Skupnega sporočila „Oblikovanje strategije EU za mednarodne kulturne povezave“, ki je temelj mednarodnega kulturnega sodelovanja EU. Strategija ima tri glavne cilje:

1. Sprostitev potenciala kulture in ustvarjalnosti za trajnostni družbeni in gospodarski razvoj

Kultura je vir vključujoče rasti in novih delovnih mest, svetovna trgovina z ustvarjalnimi izdelki pa se je v zadnjih letih kljub gospodarski negotovosti še naprej širila.

2. Spodbujanje miru in boj proti radikalizaciji z medkulturnim dialogom

Z medkulturnim dialogom je mogoče graditi in spodbujati razumevanje v družbah in med njimi. Pomaga pokazati vrednost kulturne raznolikosti in človekovih pravic.

3. Krepitev sodelovanja na področju kulturne dediščine

Kulturna dediščina je pomemben izraz kulturne raznolikosti, ki si zasluži zaščito. EU lahko igra pomembno vlogo pri varovanju kulturne dediščine po vsem svetu z zagotavljanjem dejavnosti usposabljanja, razvoja znanj in spretnosti ter prenosa znanja partnerskim državam.

Vključevanje vseh deležnikov v novo strategijo in njihova dejavna vloga sta ključnega pomena za njen uspeh. Deležniki so

• vlade partnerskih držav
• lokalne kulturne organizacije in civilna družba
• Evropska komisija
• Evropska služba za zunanje delovanje
• Evropski parlament
• druge institucije EU
• države članice EU in njihove kulturne ustanove 

Po zgledu tega okvira so različni akterji pozvali k strateškemu pristopu h kulturi v zunanjih odnosih EU

• Države članice EU so sprejele Sklepe Sveta o strateškem pristopu EU, Sklepe Sveta o kulturi v zunanjih odnosih EU in Sklepe Sveta o kulturni raznolikosti in medkulturnem dialogu. Sedanji delovni načrt Sveta za področje kulture, ki zajema obdobje 2019–2022, vključuje mednarodne kulturne odnose kot eno od šestih prednostnih nalog.
• Globalna strategija Evropske unije za zunanjo in varnostno politiko je kulturno diplomacijo opredelila kot novo področje za skupne zunanje ukrepe. Novo evropsko soglasje o razvoju je vlogo kulture priznalo kot pomemben element in spodbujevalec.
• Evropski parlament s svojo resolucijo o kulturnih razsežnostih zunanjega delovanja EU in pripravljalnimi ukrepi na tem področju
• civilna družba, zlasti s pobudo More Europe

Regionalno sodelovanje

EU spodbuja kulturno sodelovanje in politični dialog z državami zunaj EU prek regionalnih skupin, mednarodnih organizacij in posebnih odnosov s posameznimi državami.

Države kandidatke in morebitne države kandidatke

Program Ustvarjalna Evropa EU podpira kulturne in ustvarjalne sektorje. Celotna regija sodeluje v podprogramu Ustvarjalne Evrope, imenovanem Kultura.

Instrument za predpristopno pomoč (IPA) podpira Zahodni Balkan pri pripravah na pristop k EU ter omogoča čezmejno sodelovanje z združevanjem dvostranske in regionalne podpore. Primeri ukrepov v okviru tega instrumenta vključujejo namenski razpis za projekte kulturnega sodelovanja na Zahodnem Balkanu in skupni boj proti trgovini s kulturnimi dobrinami na Zahodnem Balkanu, ki ga skupaj izvajata EU in Unesco.

Instrument izmenjave informacij in tehnične pomoči (TAIEX) ter program tesnega medinstitucionalnega sodelovanja.

Interreg B, ki podpira transnacionalno sodelovanje. Trije programi delno pokrivajo Zahodni Balkan (ADRION, PODONAVJE in Balkan-Mediteran).

Države evropskega sosedstva

Kulturno sodelovanje je del evropske sosedske politike EU (ENP), v katero so vključene naslednje države: Alžirija, Armenija, Azerbajdžan, Belorusija, Egipt, Gruzija, Izrael, Jordanija, Libanon, Libija, Moldavija, Maroko, Palestina, Sirija, Tunizija in Ukrajina.

Kulturni projekti se financirajo v okviru Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva. Ta instrument vključuje dvostranske, regionalne in čezmejne programe sodelovanja, instrument izmenjave informacij in tehnične pomoči (TAIEX) ter program tesnega medinstitucionalnega sodelovanja.

V okviru programa EU Ustvarjalna Evropa za obdobje 2014–20 se je razvilo sodelovanje, tako da je bila državam ob izpolnjevanju potrebnih pogojev omogočena polna udeležba. Članice programa so postale Armenija, Gruzija, Moldavija, Tunizija in Ukrajina.

Južno partnerstvo

Vodilo pri odnosih EU z regijo so Evropsko soglasje o razvoju, globalna strategija EU in revidirana evropska sosedska politika. Regionalni strateški dokument za jug za obdobje 2014–2020 navaja to partnerstvo kot enega od svojih ciljev, velik poudarek pa je na podpori civilne družbe ter boljših priložnostih za izmenjavo in medosebne stike, zlasti med mladimi. Ena od prednostnih nalog regionalnega večletnega okvirnega programa za jug vključuje krepitev odpornosti in spodbujanje stabilnosti, vključno s kulturo in mladino.

To je privedlo do financiranja novega programa za podporo mladini in kulturi v južnem sosedstvu. S projektom SAFIR mladinska komponenta spodbuja aktivno sodelovanje mladih pri oblikovanju vključujočih in demokratičnih družb. Komponenta kulture podpira kulturo kot vektor za zaposlovanje, demokratizacijo, strpnost in odpornost v regiji. Pred letom 2018 je regionalni program Med-Culture spremljal devet partnerskih držav iz južnega Sredozemlja pri razvoju in izboljševanju kulturnih politik in praks, povezanih s kulturnim sektorjem.

Vzhodno partnerstvo

Vzhodno partnerstvo EU zagotavlja okvir za kulturno sodelovanje znotraj večstranske platforme 4 „Stiki med ljudmi“.

Cilj programa EU4Culture je okrepiti povezave med kulturo, gospodarsko rastjo ter spodbujanjem medkulturnega dialoga in izkušenj.

S kulturnim programom vzhodnega partnerstva so bila podprta prizadevanja partnerjev za reformo kulturne politike na vladni ravni, pomagal pa je tudi izboljšati strokovnost izvajalcev v kulturnem in ustvarjalnem sektorju. S programom so bili poleg dejavnosti za krepitev zmogljivosti podprti številni projekti, pri čemer je bil poudarek na reformi kulturne politike.

Države v razvoju

Cilji trajnostnega razvoja Agende OZN do leta 2030 so usmerjeni k ustvarjanju trajnostnega razvoja, ki bo dostopen vsem. Kultura prispeva k več ciljem trajnostnega razvoja; kultura lahko kot pomembna sestavina človekovega razvoja s svojim delovanjem prispeva h

• gospodarski rasti in ustvarjanju delovnih mest
• spodbujanju medkulturnega dialoga
• spoštovanju človekovih pravic in demokratičnih vrednot
• razvoju dejavne civilne družbe
• preprečevanju konflikta
• socialni vključenosti

EU je v skladu s svojim soglasjem o razvoju v večino svojega razvojnega dela vključila dejavnosti na področju kulture. Evropska unija je v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 v ukrepe za razvoj sodelovanja na področju kulturnih partnerstev vložila 300 milijonov EUR, zlasti prek instrumenta za razvojno sodelovanje, evropskega instrumenta sosedstva, Evropskega razvojnega sklada in Obzorja 2020. 

Nedavni projekti so namenjeni obnovi kulturne dediščine in turizmu, spodbujanju zaposlitvenih priložnosti ter razvoju znanj in spretnosti; podpori kulturnim in ustvarjalnim industrijam ter njihovemu upravljanju za socialno-ekonomski razvoj; medkulturnemu dialogu, svobodi izražanja in kulturni pravici do socialne kohezije, strpnosti, državljanstvu, miru in stabilnosti.

Financiranje prihaja iz programov, kot so novi kulturni program ACP-EU „Na poti k uspešni kulturni industriji“ (40 milijonov EUR), CREATIFI – pobuda za financiranje kreativne industrije (20 milijonov EUR), TransCultura, program za sodelovanje na področju kulturne dediščine na Karibih (15 milijonov EUR) in drugi.

Na mednarodnem kolokviju „Kultura za prihodnost“, ki ga je Evropska komisija priredila 16.–18. junija 2019 v Bruslju, je bil sprejet „Manifest kultura za prihodnost – vizija ustvarjalnosti, inovacij in dialoga za vključujoč razvoj“.

Strateški partnerji

EU ima poleg tega 10 strateških partnerstev: Brazilija, Kanada, Kitajska, Indija, Mehika, Japonska, Republika Koreja (Južna Koreja), Rusija, Južna Afrika in ZDA.

Južna Koreja

Protokol med EU in Korejo o sodelovanju v kulturi je bil sklenjen leta 2009 v okviru sporazuma o prosti trgovini med EU in Korejo. Protokol določa okvir, v katerem pogodbenici sodelujeta za lažjo izmenjavo kulturnih dejavnosti, blaga in storitev, vključno z avdiovizualnim sektorjem, in za izboljšanje pogojev, ki urejajo takšno izmenjavo.

V skladu s protokolom sta EU in Koreja ustanovili odbor za sodelovanje v kulturi, ki bo nadziral njegovo izvajanje. Srečanja potekajo enkrat letno izmenično v EU in Koreji, glavni poudarek pa je na sodelovanju na področjih odrskih umetnosti (častni gost EU na trgu odrskih umetnosti v Seulu, 2018), arhitekture (Young Talent Architecture Award), sodelovanja med mesti (Evropske prestolnice kulture), kulturne dediščine in avdiovizualnega sektorja.

Kitajska

Sodelovanje s Kitajsko na področju kulture je bilo organizirano predvsem v okviru medosebnega dialoga na visoki ravni. Ta nazadnje leta 2017 izvedeni dialog je vključeval Forum o sodelovanju med evropskimi prestolnicami kulture in vzhodnoazijskimi mesti kulture, ki temelji na študiji EU.

Druge pobude s Kitajsko vključujejo

• trgovinski projekt II med EU in Kitajsko, ki je podpiral politični dialog o kulturni in ustvarjalni industriji z izmenjavo najboljših praks
• skupno evidentiranje kulturne in ustvarjalne pokrajine med EU in Kitajsko

Mednarodne organizacije

Unesco

EU in vse njene države članice so pogodbenice Unescove konvencije o raznolikosti kulturnega izražanja iz leta 2005. Konvencija služi kot okvir za politiko EU na področju kulture v njenih zunanjih odnosih, vključno s trgovinskim in razvojnim sodelovanjem.

EU in Unesco sta podala skupno izjavo, v kateri sta ponovno potrdila skupne vrednote, vključno s spoštovanjem človekovega dostojanstva in pravic, svobodo, demokracijo, enakostjo, vladavino prava in predvsem pravico do svobode izražanja. Unesco je bil dejaven partner evropskega leta kulturne dediščine 2018 in zdaj izvaja več projektov EU na področju kulturne dediščine.

Svet Evrope

Svet Evrope je pomemben mednarodni partner EU, zlasti na področju sektorja kulturne dediščine. Tudi Svet Evrope je bil dejaven partner evropskega leta kulturne dediščine 2018. Tekoči skupni projekti vključujejo „način Faro: okrepljeno sodelovanje na področju kulturne dediščine“, ki promovira načela Okvirne konvencije Sveta Evrope o vrednosti kulturne dediščine za družbo (konvencija Faro, 2005) in Dni evropske dediščine.

Kultura in trgovina

Komisija zagotavlja, da se pri vseh večstranskih in dvostranskih trgovinskih pogajanjih EU upoštevajo kulturni vidiki in da so avdiovizualne storitve izključene iz takšnih pogajanj.
EU je na primer sklenila protokol o sodelovanju v kulturi v okviru sporazuma o gospodarskem partnerstvu EU-CARIFORUM. Cilj protokola je nadalje spodbujati kulturne in avdiovizualne izmenjave v posebnih okvirih sodelovanja, ki so v skladu s ključnimi določbami Unescove konvencije (člen 16 o prednostni obravnavi umetnikov, kulturnih dobrin in storitev iz držav v razvoju).
Evropska komisija s svojim programom Ustvarjalna Evropa podpira kulturne in avdiovizualne projekte z državami, ki niso članice EU.

Transverzalne pobude, kulturne platforme in nagrade, ki jih vodi EU

Pripravljalne ukrepe za Evropske prostore kulture izvaja EUNIC (Nacionalni inštitut EU za kulturo), katerega cilj je prepoznati inovativne modele sodelovanja med evropskimi in lokalnimi akterji v tretjih državah, ki podpirajo kulturne projekte, pomembne za lokalni kontekst. Na primer, projekt „The Grid“ v ZDA je sodelovanje EUNIC Sillicon Valley, delegacije EU v Washingtonu in več partnerjev. Projekt „The Grid“ v razvoj novih tehnologij vključuje umetniška dognanja in sproža dialog med umetniki, tehnologi in oblikovalci politik iz Evrope, Silicijeve doline in širše. Projekt Urban Cult Lab'Africa združuje šest fablabov – digitalnih ustvarjalnih laboratorijev – v zahodni Afriki, kjer skupaj oblikujejo kulturne prireditve, vključno z gostovanji umetnikov, dogodki v živo in razstavami.

Vzpostavljena je bila platforma EU za kulturno diplomacijo, ki zagotavlja nasvete o zunanji kulturni politiki, omogoča lažje mreženje, izvaja dejavnosti s kulturnimi deležniki in razvija programe usposabljanja za kulturno vodstvo. Na podlagi štiriletnih izkušenj s platformo za kulturno diplomacijo je bila aprila 2020 uvedena platforma za kulturne odnose v svetovnem obsegu. Izvedel ga je konzorcij, ki ga vodi Goethejev inštitut, skupaj z IETM - Mednarodno mrežo za sodobne odrske umetnosti, Univerzo v Sienni in Evropsko kulturno fundacijo.

Nagrade Young Talent Architecture Awards (YTAA) podeljuje fundacija Mies van der Rohe s podporo Ustvarjalne Evrope ter pozdravlja sodelovanje nekaterih azijskih in latinskoameriških držav. Z nagrado se prizna talent nedavno diplomiranih arhitektov, urbanistov in krajinskih arhitektov ter olajša njihova interakcija z glavnimi deležniki v tem sektorju v Evropi.

Nazadnje, delegacije in uradi EU so ključni partnerji pri vzpostavljanju sodelovanja in partnerstva s kulturnimi deležniki v državah, v katerih imajo sedež. Delegacije EU lahko pomagajo prepoznati lokalne potrebe in priložnosti, pri čemer zagotavljajo, da so ukrepi v skladu z lokalnimi kulturnimi konteksti, in vključevati lokalno prebivalstvo, hkrati pa se z njimi uresničujejo strateški cilji EU. Kulturnim kontaktnim točkam v delegacijah EU se zagotovi izobraževanje o kulturni razsežnosti razvoja in zunanjih odnosov, da bi bolje širile najboljše prakse. 

Prihodnji instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (NDICI) bo glavno finančno orodje EU za prispevanje k izkoreninjenju revščine in spodbujanje trajnostnega razvoja, blaginje, miru in stabilnosti za obdobje 2021–27 ter bo vključeval podporo kulturnemu in ustvarjalnemu sektorju.

Program Ustvarjalna Evropa, edini program EU, ki se osredotoča izključno na podporo kulturnemu in ustvarjalnemu sektorju, bo v določeni meri odprt za sodelovanje s tretjimi državami v letih 2021–27.