V delovnem načrtu za področje kulture za obdobje 2015–2018 so kulturni in ustvarjalni sektorji, ustvarjalna ekonomija in inovacije ena izmed štirih glavnih prednostnih nalog sodelovanja pri oblikovanju kulturnih politik. Nova evropska agenda za kulturo in delovni načrt za področje kulture 2019–2022 poudarjata pomen kulturnih in ustvarjalnih sektorjev za inovacije, ustvarjanje delovnih mest, kohezijo in blaginjo družb.
Kulturni in ustvarjalni sektorji delujejo znotraj ekosistemov. V središču tega ekosistemskega pristopa je ideja, da kulturni in ustvarjalni sektorji delujejo prepleteno z različnimi sektorji, povezanimi z njimi, ali s popolnoma različnimi sektorji, tudi medsektorsko. Na to je opozorilo poročilo delovne skupine za odprto metodo koordinacije z naslovom „Vloga javnih politik pri razvijanju podjetniškega in inovacijskega potenciala kulturnih in ustvarjalnih sektorjev“.
Kulturni in ustvarjalni ekosistemi so spodbujajoči temelj za inovacije, zlasti znotraj širokega in vedno bolj priznanega koncepta inovacij, ki presega zgolj tehnološke inovacije od STEM (znanost, tehnologija, inženirstvo in matematika) na STEAM (naravoslovje, tehnika, informatika, umetnost in matematika) ter vključno z vidiki socialnih in družbenih inovacij. Ta pristop se odraža v novih programih, kot sta Obzorje Evropa in skupnosti znanja in inovacij za kulturne in ustvarjalne sektorje, kjer imajo kulturni in ustvarjalni sektorji osrednjo vlogo.
Podpora in soustvarjanje EU
Evropska komisija se je osredotočila na ekosistemski pristop v podporo umetnikom, strokovnjakom v kulturnem in ustvarjalnem sektorju ter evropskim vsebinam s številnimi pobudami, vključno s financiranjem iz programa Ustvarjalna Evropa in drugimi oblikami finančne podpore EU.
Projekt EU politike financiranja FLIP („Financiranje, učenje, inovacije in patentiranje“) za kulturne in ustvarjalne sektorje je preučil ekosistemski pristop. S pomočjo tega projekta je bila januarja 2020 organizirana konferenca za pregled stanja, na kateri so sodelovali strokovnjaki Komisije in držav članic, za analizo dosežkov na področju financ, inovacij in drugih pomembnih tem za kulturne in ustvarjalne sektorje. Sklepi konference [pdf].
Izmenjava informacij
Dodatne informacije o kulturnih in ustvarjalnih sektorjih je mogoče najti tudi na platformi Creatives Unite. Eksperimentiranje s politikami ter njihovo soustvarjanje, vzajemno učenje in izmenjava dobrih praks s civilno družbo (dialog Glasovi kulture), druge dejavnosti vzajemnega učenja z ustvarjalnimi vozlišči, kot je mreža ustvarjalnih vozlišč EU z mesti in regijami, pomagajo oblikovati politike za kulturne in ustvarjalne ekosisteme.
Delovni pogoji
Za izvajanje delovnega načrta za področje kulture 2019–2022 je Komisija začela študijo o statusu in delovnih pogojih umetnikov ter strokovnjakov v kulturnem in ustvarjalnem sektorju, ki ji bosta sledila skupina za odprto metodo koordinacije ter dialog Glasovi kulture o delovnih pogojih umetnikov. Ti ukrepi temeljijo na prejšnjih pobudah, kot je poročilo delovne skupine za odprto metodo koordinacije iz leta 2012, ki predlaga ključna načela za trden okvir za podporo mobilnosti umetnikov in kulturnih delavcev (srečanje za pregled stanja je potekalo leta 2016). Obstaja tudi študija Evropskega parlamenta o statusu umetnikov v Evropi iz leta 2006 ali študija skupine za odprto metodo koordinacije iz leta 2018 o inovacijah in podjetništvu v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, ki priporoča podrobnejši pregled delovnih pogojev.
Širše financiranje in ureditev
Glede financiranja EU podpira ekosisteme s programi, kot so Ustvarjalna Evropa, Obzorje 2020, COSME (vključno s programom Erasmus za mlade podjetnike) ali evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi.
Regulativno okolje EU, na primer pregledi pravic intelektualne lastnine v okviru strategije za enotni digitalni trg, vplivajo tudi na razvoj kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, tako v njihovem načinu poslovanja kot tudi pri z dokazi podprtem oblikovanju politik.