Marmor se vse od antike pogosto uporablja v arhitekturi in kiparstvu, vendar je izpostavljen več procesom propadanja, od katerih naj bi se nekateri zaradi vpliva podnebnih sprememb še okrepili. Poleg tega vse trenutno razpoložljive obdelave za ohranjanje marmorja niso prav posebej učinkovite, združljive in/ali trajne.

Projekt je bil namenjen doseganju večfunkcionalnosti nedavno predlagane biomimetske obdelave na podlagi tvorbe hidroksipatita (HAP, glavne sestavine človeških zob in kosti) z reakcijo marmorja z vodno raztopino fosfata. Cilje projekta je bilo mogoče doseči z večdisciplinarno raziskovalno dejavnostjo, ki je povezala različne kompetence in laboratorijsko infrastrukturo. Rezultati so bili objavljeni v 14 znanstvenih publikacijah z odprtim dostopom, 7 člankih v strokovnih revijah in 7 prispevkih na mednarodnih konferencah. Z vrsto dejavnosti, ki so se izvajale med projektom, je ta prispeval tudi k večji ozaveščenosti evropskih državljank in državljanov, med drugim šolarjev in šolark, o kulturnem in gospodarskem pomenu spomenikov in izzivih, povezanih z njihovim ohranjanjem.