Naselja Werkbund v Evropi iz obdobja 1927–1932 so nadnacionalno prizorišče, ki obsega štiri države (Nemčijo, Poljsko, Češko in Avstrijo) in pet mest (Stuttgart, Wroclaw, Brno in Prago ter Dunaj). Po prvi svetovni vojni so bile po vsej Evropi prisotne hude težave zaradi vsesplošnega pomanjkanja primernih stanovanj. V odgovor so avantgardni arhitekti iz različnih delov Evrope pod zastavo „nove “„stvarnosti“ hoteli najti cenovno dostopne rešitve, v katerih bi bile družbene potrebe usklajene z dobro zasnovanimi in visoko kakovostnimi stanovanji.

Prvo naselje Werkbund, Weissenhof, ki je bilo zgrajeno leta 1927 v Stuttgartu, je navdahnilo druge k uporabi modernističnih načel pri podobnih projektih. V letih 1928 do 1932 so sledila druga naselja. Vsa so se spopadala s težavami, kako s svojimi progresivnimi idejami prodreti v širšo javnost. V nacističnem režimu so bile zgradbe zaradi svojega modernizma deležne posmeha. Po drugi svetovni vojni, ko so se nekatera naselja Werkbund znašla za železno zaveso, je njihov razvoj potekal po ločenih poteh. Leta 2013 je bila ustanovljena mreža naselij, da bi spodbudila izmenjavo dobre prakse in nasvetov za njihovo ohranitev. Naselje Werkbund v Zürichu v Švici je del mreže iz leta 2013.

Naselja Werkbund v Evropi iz obdobja 1927–1932 so bila sprva arhitekturni eksperiment, vendar so močno vplivala na modernistično arhitekturo 20. stoletja, saj so arhitektom iz različnih evropskih držav omogočila uresničitev njihovih modernističnih teorij v praksi. Naselja odražajo evropske začetke tega gibanja, ki je doseglo znaten razvoj v petih državah.

Naselja imajo pomembno mesto v zgodovini evropske arhitekture, toda njihov razvoj skozi čas odraža tudi različne politične in družbene razmere med Vzhodom in Zahodom. Njihove družbene, emancipacijske, estetske in tehnične težnje ter pridobljene izkušnje ostajajo vir navdiha za današnji čas, v katerem si številne evropske države prizadevajo zagotoviti ustrezna socialna stanovanja za svoje prebivalstvo.