Mobilnost, bodisi za službene namene, študij, raziskovanje, koprodukcijo ali sodelovanje na gostovanju ali v programu izmenjave, je sestavni del redne prakse in poklicne poti umetnikov in kulturnih delavcev. Mobilnost morda ni le stvar osebne izbire, ampak tudi poklicnega preživetja.

Mobilnost umetnikov in kulturnih delavcev je bistvena iz različnih razlogov, vključno z:

• dostopom do novih poklicnih možnosti, občinstva in trgov;
• ustvarjanjem delovnih mest v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih;
• spodbujanjem kulturne raznolikosti in medkulturnega dialoga;
• mreženjem in vzpostavljanjem partnerstev.

Umetniki in kulturni delavci so pogosto zelo mobilni, potujejo z namenom, da bi predstavili svoje delo, in nastopajo v različnih državah. Izboljšanje pogojev za mobilne umetnike pomaga tudi pri njihovem preživetju.

Zmanjševanje ovir za mobilnost

Komisija podpira in dopolnjuje ukrepe držav članic za zmanjševanje ovir za mobilnost umetnikov in kulturnih delavcev. Prizadeva si za izboljšanje okolja za mobilnost z zagotavljanjem financiranja in priložnosti ter z zagotavljanjem celovitih informacij in nasvetov, ki so stalno na voljo.

Mobilnost je vključena v nekatere ukrepe programa Ustvarjalna Evropa, tj. program EU za kulturo, kjer je lahko del projektov, mrež ali platform za sodelovanje. Vendar je bila vzpostavljena nova shema financiranja za mobilnost umetnikov in kulturnih delavcev, ki zagotavlja skladnost med dialogom o politikah na ravni EU in programom EU za kulturo.

i-Portunus, prvi načrt mobilnosti EU za posameznike, ki temelji na povpraševanju, je bil preizkušen leta 2019. Dosegel je presenetljive rezultate in bil deležen navdušene podpore. Približno 350 posameznikov je prejelo sredstva za obdobja poklicne mobilnosti, vključno s proizvodno naravnanimi gostovanji in dejavnostmi strokovnega izpopolnjevanja, od skupno 620 milijonov evrov razpoložljive podpore.

Med udeleženci:

• 97 % jih je poročalo, da so pridobili nova znanja in spretnosti;
• 94 % jih je za svoje delo razvilo novo občinstvo ali trge;
• je bilo vzpostavljenih 94 % koprodukcij ali soustvarjanj;
• 49 % jih je prejelo ponudbo za delo ali novo pogodbo.

Udeleženci so individualno prejeli od 1 500 do 3 400 evrov za podporo svoji mobilnosti. Več informacij o izkušnjah udeležencev načrta i-Portunus.

Programi EU, ki podpirajo mobilnost

Poleg programa Ustvarjalna Evropa so tudi druge pobude in programi EU namenjeni podpori mobilnosti v Evropi, tudi za kulturne in ustvarjalne sektorje. Nepovratna sredstva za mobilnost je mogoče zagotoviti med drugim prek programa Erasmus+, programa Erasmus za mlade podjetnike (program Evropske unije za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja – COSME), rezidenčnega programa STARTS in pobude STARTS (pobuda Evropske komisije za znanost, tehnologijo in umetnost, ki se je začela v okviru raziskovalnega in inovacijskega programa EU Obzorje 2020).

Poleg tega projekt Worth Partnership, ki ga financira program COSME, zajema oblikovanje in ponuja posebne ukrepe za mobilnost, pilotni projekt mobilnosti Makers pa je namenjen preizkušanju ukrepov, ki podpirajo mobilnost, ter izmenjavi izkušenj med kulturnimi in ustvarjalnimi sektorji, ustvarjalnih vozlišč, prostorov za ustvarjanje (t. i. maker-spaces) in ustvarjalnih laboratorijev (t. i. fab-labs).

Pomoč državam članicam pri oblikovanju boljših politik kulturne mobilnosti

Skupaj z Evropsko komisijo države članice od leta 2008 prek odprte metode koordinacije sodelujejo tudi pri mobilnosti umetnikov in kulturnih delavcev. Odprta metoda koordinacije kot prostovoljni, a strukturirani okvir sodelovanja med vladami EU še naprej olajšuje izmenjavo dobrih praks in spodbuja vzajemno učenje.

Leta 2011 je posebna strokovna skupina, ki jo je sklicala Komisija, izdala sklop smernic (standardi informacij o mobilnosti) o standardih kakovosti za vzpostavitev informacijskih in svetovalnih storitev za umetnike in kulturne delavce. Leta 2012 je strokovna skupina držav članic EU za odprto metodo koordinacije izdala poročilo o politiki, v katerem je predlagala pet ključnih načel za oblikovanje in ohranjanje trdnega okvira za podporo mobilnosti umetnikov in kulturnih delavcev, medtem ko je druga skupina za odprto metodo koordinacije pripravila priročnik o gostovanju umetnikov decembra 2014. Slednja je analizirala vrednost gostovanja umetnikov in vključila primere dobrih praks iz celotne EU.

V letih 2013–2014 je Komisija izvedla dva tematska seminarja za države članice in kulturni sektor, da bi analizirala upravne prakse, ki ustvarjajo ovire za mobilnost umetnikov in kulturnih delavcev. Seminarji so bili med drugim osredotočeni na schengenske vizume, socialno varnost in čezmejno obdavčevanje. Leta 2016 je Komisija izvedla srečanje za pregled stanja, da bi ocenila napredek od leta 2014 glede ovir za umetniško in kulturno mobilnost v Evropi. To izvajanje je združilo številne deležnike iz kulturnih in kreativnih sektorjev ter oblikovalce politike. Iz pregleda je bilo mogoče sklepati, da kljub večji ozaveščenosti glede ovir za umetniško in kulturno mobilnost še vedno ostajajo številne težave.