Skip to main content

Culture and Creativity

Arhitektura

Povezave med politikami, programi in arhitekturo EU.
arhitektura

EU razvija celostni in v ljudi usmerjen pristop k trajnostnemu grajenemu okolju, kjer ima arhitektura pomembno vlogo pri oblikovanju stavb, javnih prostorov in mestnih krajin, ki prispevajo h kakovosti življenja državljanov. 

Kot je omenjeno v delovnem načrtu Sveta EU za področje kulture 2019–2022, je arhitektura jasno medsektorsko področje ter jo je treba spodbujati „kot stroko, pri kateri je za skupno dobro vzpostavljeno pravšnje ravnovesje med kulturnimi, družbenimi, gospodarskimi, okoljskimi in tehničnimi vidiki“.

Zato lahko številne politike EU (kot so gradbeništvo, energijska učinkovitost, podnebne spremembe, raziskave, kohezija itd.) prispevajo h kakovostnemu grajenemu okolju, vključno s kulturnimi politikami in pobudami, navedenimi v nadaljevanju.

Evropa ima več kot pol milijona arhitektov

V skladu s študijo Sveta arhitektov Evrope (ACE) iz leta 2018 je ocenjeno skupno število arhitektov v 28 državah članicah EU ter na Norveškem, v Srbiji in Švici približno 562 000. Struktura poklica je naslednja:

  • 71 % pripravništev je individualnih;
  • 25 % je skupin od 2 do 5 oseb; 
  • 3 % je skupin od 6 do 10 oseb.

Z vidika uravnotežene zastopanosti spolov se zdi, da se stvari razvijajo, saj je 53 % arhitektov v starosti 30 let žensk v primerjavi z 32 % v starosti 50 let.

Pravna oblika kaže nekoliko drugačno podobo. Če se vzameta kot primer zadnji dve študiji sveta ACE (2016 in 2018):

  • 50 % do 60 % je samostojnih arhitektov;
  • 7 % do 10 % jih dela v združenjih;
  • 20 % do 30 % jih je ustanovilo družbo z omejeno odgovornostjo.

Okvir politike EU: kratek časovni okvir

2001: Prvi povzetek politike

Resolucija Sveta o kakovosti arhitekture v mestnih in podeželskih okoljih z dne 12. februarja 2001 je novo arhitekturo opredelila kot „dediščino prihodnosti“. Države članice je spodbudila, naj „spodbujajo kakovost arhitekture z zglednimi javnimi nepremičninskimi politikami“, vključno s strukturnimi skladi.

2008: Prispevek arhitekture k trajnostnemu razvoju

Sklepi Sveta o arhitekturi: prispevek kulture k trajnostnemu razvoju iz decembra 2008 je zahteval vključitev in ozaveščanje prispevka arhitekture h „kakovostnemu življenjskemu prostoru“.

Izmenjava politik

Zadnji Evropski forum za arhitekturne politike je omogočil izmenjavo politik med državami članicami in leta 2012 objavil Raziskavo o arhitekturnih politikah v Evropi. V zadnjih letih se vse bolj priznava pomen kakovostne arhitekture za trajnostni razvoj evropskih družb.

2018: Gradbena kultura in oblikovanje navzkrižnih politik

Izjavo iz Davosa „Oblikovanje visokokakovostne gradbene kulture za Evropo“ so januarja 2018 sprejeli evropski ministri za kulturo in deležniki (kot je ACE). Izpostavila je osrednjo vlogo kulture v grajenem okolju in pozvala h kakovostnemu, celostnemu pristopu k človeškemu okolju (tj. Baukultur, vključno z arhitekturo, dediščino, javnim prostorom, krajino, infrastrukturo).

Ta koncept je na ravni EU in je bil nadalje analiziran z:

  • evropskimi arhitekturnimi direktorji (neuradna srečanja, ki jih je leta 2017 vzpostavilo francosko ministrstvo za kulturo za izmenjavo informacij o razvoju politik);
  • evropskimi konferencami o arhitekturnih politikah, ki so jih organizirale države članice, ki predsedujejo EU.

Strokovna skupina držav članic za arhitekturo

Kot rezultat dejavnosti politike, opravljene leta 2018, delovni načrt Sveta za področje kulture 2019–2022 določa ustanovitev skupine strokovnjakov iz držav članic za odprto metodo koordinacije, ki se osredotoča na visokokakovostno arhitekturo in grajeno okolje za vse.

V tej skupini poleg strokovnjakov iz Švice in Norveške sodeluje še 35 strokovnjakov iz 22 držav članic. Prvo srečanje skupine je potekalo februarja 2020. Poročilo, ki vključuje najboljše prakse in priporočila glede politik, bo objavljeno v drugi polovici leta 2021.

Skupina bo vzpostavila sinergije z drugimi ustreznimi ukrepi EU, kot so pobude zelenega dogovora, povezane z grajenim okoljem, z agendo za mesta partnerstva na področju kulture in kulturne dediščine in projektom Obzorja 2020 Urban Maestro.

Podpora programa Ustvarjalna Evropa za (kakovostno) arhitekturo

Nagrade, ki priznavajo izjemno delo v sodobni arhitekturi

S podporo programa Ustvarjalna Evropa Evropska unija s Fundacijo Mies van der Rohe organizira dve nagradi za priznanje izjemnih dosežkov v arhitekturi:

1. Nagrada EU za sodobno arhitekturo Mies van der Rohe

Od leta 2001 je nagrada EU za sodobno arhitekturo – nagrada Mies van der Rohe glavno orodje EU za poudarjanje in promocijo kakovostne arhitekture v Evropi. Gre za nagrado, ki se podeljuje vsaki dve leti in ki izpostavlja izjemna arhitekturna dela, zgrajena po vsej Evropi. Poleg glavne nagrade (60 000 evrov) vključuje tudi nagrado Emerging Architect Prize (20 000 evrov).

2. Nagrada za mlade nadarjene arhitekte

Nagrada YTAA za mlade nadarjene arhitekte, ki se podeljuje od leta 2016, dopolnjuje nagrado EU za sodobno arhitekturo, s katero nagrajuje najboljše diplomske projekte evropskih študentov arhitekture in jim pomaga pri prehodu v poklicni svet. ACE, Evropsko združenje za arhitekturno izobraževanje (EAAE) in La Biennale di Venezia so uradni partnerji YTAA.

Za spodbujanje dialoga med mladimi strokovnjaki po vsem svetu se je nagrada YTAA leta 2018 začela podeljevati tudi v dveh azijskih državah in leta 2020 v treh latinskoameriških državah. Leta 2020 se je vzpostavila tudi samostojna azijska izdaja nagrad YTAA (s Kitajsko, Indijo, Japonsko in Južno Korejo).

Mreže in platforme

V okviru programa Ustvarjalna Evropa Evropska unija/Evropska komisija podpira tudi naslednjo mrežo in platformo:

Svet arhitektov Evrope

Svet arhitektov Evrope (ACE) sestavlja 43 organizacij članic iz 31 evropskih držav: nacionalni regulativni in strokovni predstavniški organi za arhitekturo v državah članicah EU, Srbiji, Švici in na Norveškem.

Podpira se kot evropska mreža za svoje dejavnosti CONNECT ARCH (maj 2017 – april 2021), katerih cilj je okrepiti sposobnost stroke za spopadanje s sedanjimi in prihodnjimi izzivi: čezmejna in nadnacionalna mobilnost, povečana konkurenca zunaj EU, prilagajanje digitalnim tehnologijam, pridobivanje novih znanj in spretnosti in kompetenc. 

ACE prav tako sodeluje v strokovni skupini Komisije za kulturno dediščino in prispeva k skupini za odprto metodo koordinacije za visokokakovostno arhitekturo. Na mednarodnem prizorišču se s tretjimi državami, kot sta Kanada in Republika Koreja, pogajajo o sporazumih o medsebojnem priznavanju.

Platforma Future Architecture

Program Ustvarjalna Evropa podpira tudi platformo Future Architecture kot prvo vseevropsko platformo za muzeje, festivale in ustvarjalce na področju arhitekture, ki širši javnosti predstavlja ideje o prihodnosti mest in arhitekture. Vključuje 26 arhitekturnih institucij iz 22 držav. Koordinator je Muzej za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani (SI).

Projekti sodelovanja

Izpostaviti je treba naslednje projekte kulturnega sodelovanja:

Human cities: Challenging the city scale (2014–2018)

Projekt, ki uporablja oblikovanje kot ustvarjalno in trajnostno orodje za inovacije z ljudmi v urbanem prostoru, ki ga vodi Cité du design - Saint Etienne (FR).

S svojim nadaljnjim projektom „SMOTIES-Creative Works with Small and Remote Places“ iz leta 2020 se platforma osredotoča na 10 majhnih in oddaljenih evropskih krajev, za katere velja, da so skladišča materialne in nematerialne kulture, ki tvega, da bo izgubljena.

Tbilisi architecture biennial (2018 in 2020)

Program Tbilisijski bienale arhitekture je bil ustanovljen leta 2018 pod vodstvom gruzijske organizacije 42 Gradusi. Prva izdaja je raziskovala neformalnost zgrajenih in bivalnih prostorov stanovanjskih naselij v Tbilisiju in okolici. Pod imenom „Buildings Are Not Enough“ (Stavbe ne zadostujejo) je program Tbilisi Architecture Biennial preučeval procese sprememb in na novo izumljene življenjske vzorce prebivalcev mesta: stavbe so bile spremenjene, pa tudi življenja tistih, ki v njih prebivajo.

Kaj se pričakuje od naslednjega programa Ustvarjalna Evropa (2021–2027)

Predlog Evropske komisije za novi program Ustvarjalna Evropa (2021–2027) vključuje sektorsko podporo za arhitekturni sektor. Predlagani ukrepi bi se morali osredotočiti na krepitev zmogljivosti, ozaveščanje in dostop do trgov.