EU razvija celostni in v ljudi usmerjen pristop k trajnostnemu grajenemu okolju, kjer ima arhitektura pomembno vlogo pri oblikovanju stavb, javnih prostorov in mestnih krajin, ki prispevajo h kakovosti življenja državljanov.
Kot je omenjeno v delovnem načrtu Sveta EU za področje kulture 2019–2022, je arhitektura jasno medsektorsko področje ter jo je treba spodbujati „kot stroko, pri kateri je za skupno dobro vzpostavljeno pravšnje ravnovesje med kulturnimi, družbenimi, gospodarskimi, okoljskimi in tehničnimi vidiki“.
Zato lahko številne politike EU (kot so gradbeništvo, energijska učinkovitost, podnebne spremembe, raziskave, kohezija itd.) prispevajo h kakovostnemu grajenemu okolju, vključno s kulturnimi politikami in pobudami, navedenimi v nadaljevanju.
Evropa ima več kot pol milijona arhitektov
V skladu s študijo Sveta arhitektov Evrope (ACE) iz leta 2018 je ocenjeno skupno število arhitektov v 28 državah članicah EU ter na Norveškem, v Srbiji in Švici približno 562 000. Struktura poklica je naslednja:
- 71 % pripravništev je individualnih;
- 25 % je skupin od 2 do 5 oseb;
- 3 % je skupin od 6 do 10 oseb.
Z vidika uravnotežene zastopanosti spolov se zdi, da se stvari razvijajo, saj je 53 % arhitektov v starosti 30 let žensk v primerjavi z 32 % v starosti 50 let.
Pravna oblika kaže nekoliko drugačno podobo. Če se vzameta kot primer zadnji dve študiji sveta ACE (2016 in 2018):
- 50 % do 60 % je samostojnih arhitektov;
- 7 % do 10 % jih dela v združenjih;
- 20 % do 30 % jih je ustanovilo družbo z omejeno odgovornostjo.
Okvir politike EU: kratek časovni okvir
2001: Prvi povzetek politike
Resolucija Sveta o kakovosti arhitekture v mestnih in podeželskih okoljih z dne 12. februarja 2001 je novo arhitekturo opredelila kot „dediščino prihodnosti“. Države članice je spodbudila, naj „spodbujajo kakovost arhitekture z zglednimi javnimi nepremičninskimi politikami“, vključno s strukturnimi skladi.
2008: Prispevek arhitekture k trajnostnemu razvoju
Sklepi Sveta o arhitekturi: prispevek kulture k trajnostnemu razvoju iz decembra 2008 je zahteval vključitev in ozaveščanje prispevka arhitekture h „kakovostnemu življenjskemu prostoru“.
Izmenjava politik
Zadnji Evropski forum za arhitekturne politike je omogočil izmenjavo politik med državami članicami in leta 2012 objavil Raziskavo o arhitekturnih politikah v Evropi. V zadnjih letih se vse bolj priznava pomen kakovostne arhitekture za trajnostni razvoj evropskih družb.
2018: Gradbena kultura in oblikovanje navzkrižnih politik
Izjavo iz Davosa „Oblikovanje visokokakovostne gradbene kulture za Evropo“ so januarja 2018 sprejeli evropski ministri za kulturo in deležniki (kot je ACE). Izpostavila je osrednjo vlogo kulture v grajenem okolju in pozvala h kakovostnemu, celostnemu pristopu k človeškemu okolju (tj. Baukultur, vključno z arhitekturo, dediščino, javnim prostorom, krajino, infrastrukturo).
Ta koncept je na ravni EU in je bil nadalje analiziran z:
- evropskimi arhitekturnimi direktorji (neuradna srečanja, ki jih je leta 2017 vzpostavilo francosko ministrstvo za kulturo za izmenjavo informacij o razvoju politik);
- evropskimi konferencami o arhitekturnih politikah, ki so jih organizirale države članice, ki predsedujejo EU.
Strokovna skupina držav članic za arhitekturo
Kot rezultat dejavnosti politike, opravljene leta 2018, je delovni načrt Sveta za področje kulture 2019–2022 določil ustanovitev skupine strokovnjakov iz držav članic za odprto metodo koordinacije, ki se osredotoča na visokokakovostno arhitekturo in grajeno okolje za vse.
V tej skupini je poleg strokovnjakov iz Švice in Norveške sodelovalo še 35 strokovnjakov iz 22 držav članic. Prvo srečanje je potekalo februarja 2020.
Evropska komisija je 5. oktobra 2021 na podlagi ugotovitev skupine strokovnjakov objavila poročilo z naslovom Na poti k skupni arhitekturni kulturi: vlaganje v visokokakovostno življenjsko okolje za vse.
Poročilo naj bi pokazalo, da merila za kakovost in zasnovo življenjska okolja ne bi smela biti le funkcionalne, ekološke ali ekonomske narave, temveč bi morala izpolnjevati tudi socialne, kulturne in psihološke potrebe ter splošni občutek pripadnosti. Poročilo, ki temelji na zbirki študij primerov, vsebuje priporočila za zagotovitev pogojev za visokokakovostno arhitekturo in grajeno okolje.
Skupina je vzpostavila sinergije z drugimi ustreznimi ukrepi EU, kot so pobude zelenega dogovora, povezane z grajenim okoljem, z agendo za mesta partnerstva na področju kulture in kulturne dediščine in projektom Obzorja 2020 Urban Maestro.
- Več o poročilu o visokokakovostni arhitekturi in grajenem okolju za vse
Podpora programa Ustvarjalna Evropa za (kakovostno) arhitekturo
Nagrade, ki priznavajo izjemno delo v sodobni arhitekturi
S podporo programa Ustvarjalna Evropa Evropska unija s Fundacijo Mies van der Rohe organizira dve nagradi za priznanje izjemnih dosežkov v arhitekturi:
1. Nagrada EU za sodobno arhitekturo Mies van der Rohe
Od leta 2001 je nagrada EU za sodobno arhitekturo – nagrada Mies van der Rohe glavno orodje EU za poudarjanje in promocijo kakovostne arhitekture v Evropi. Gre za nagrado, ki se podeljuje vsaki dve leti in ki izpostavlja izjemna arhitekturna dela, zgrajena po vsej Evropi. Poleg glavne nagrade (60 000 evrov) vključuje tudi nagrado Emerging Architect Prize (20 000 evrov).
- Več informacij o nagradi Miles van der Rohe.
2. Nagrada za mlade nadarjene arhitekte
Nagrada YTAA za mlade nadarjene arhitekte, ki se podeljuje od leta 2016, dopolnjuje nagrado EU za sodobno arhitekturo, s katero nagrajuje najboljše diplomske projekte evropskih študentov arhitekture in jim pomaga pri prehodu v poklicni svet. ACE, Evropsko združenje za arhitekturno izobraževanje (EAAE) in La Biennale di Venezia so uradni partnerji YTAA.
Za spodbujanje dialoga med mladimi strokovnjaki po vsem svetu se je nagrada YTAA leta 2018 začela podeljevati tudi v dveh azijskih državah in leta 2020 v treh latinskoameriških državah. Leta 2020 se je vzpostavila tudi samostojna azijska izdaja nagrad YTAA (s Kitajsko, Indijo, Japonsko in Južno Korejo).
- Več informacij o nagradi za mlade nadarjene arhitekte.
Mreže in platforme
V okviru programa Ustvarjalna Evropa Evropska unija/Evropska komisija podpira tudi naslednjo mrežo in platformo:
Svet arhitektov Evrope
Svet arhitektov Evrope (ACE) sestavlja 43 organizacij članic iz 31 evropskih držav: nacionalni regulativni in strokovni predstavniški organi za arhitekturo v državah članicah EU, Srbiji, Švici in na Norveškem.
Podpira se kot evropska mreža za svoje dejavnosti CONNECT ARCH (maj 2017 – april 2021), katerih cilj je okrepiti sposobnost stroke za spopadanje s sedanjimi in prihodnjimi izzivi: čezmejna in nadnacionalna mobilnost, povečana konkurenca zunaj EU, prilagajanje digitalnim tehnologijam, pridobivanje novih znanj in spretnosti in kompetenc.
ACE prav tako sodeluje v strokovni skupini Komisije za kulturno dediščino in prispeva k skupini za odprto metodo koordinacije za visokokakovostno arhitekturo. Na mednarodnem prizorišču se s tretjimi državami, kot sta Kanada in Republika Koreja, pogajajo o sporazumih o medsebojnem priznavanju.
Arhitekturna platforma LINA
LINA (Learning, Interacting and Networking in Architecture – učenje, povezovanje in mreženje na področju arhitekture) je platforma, ki so jo leta 2021 vzpostavile institucije in organizacije, ki so bile tudi pobudnice platforme Future Architecture. Cilj platforme LINA je podpirati mlade arhitekte in hkrati pritegniti stroko k ustvarjanju pogojev za trajnostno okolje.
Platforma LINA združuje arhitekturna prizadevanja za reševanje okoljskih izzivov ter podpira in razširja zamisli, ki prispevajo k uresničevanju evropskega zelenega dogovora. LINA v povezavi z novim evropskim Bauhausom pripravlja raziskave, delavnice, razstave, konference in založniške projekte ter spodbuja razvoj trajnostne arhitekture.
Platforma združuje 28 organizacij iz 23 sredozemskih držav, med katerimi je več evropskih bienalov, trienalov in festivalov ter muzejev, raziskovalnih mrež, laboratorijev, založniških hiš in univerz. Koordinatorka pobude je Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani.
Projekti sodelovanja
Izpostaviti je treba naslednje projekte kulturnega sodelovanja:
Human cities: Challenging the city scale (2014–2018)
Projekt, ki uporablja oblikovanje kot ustvarjalno in trajnostno orodje za inovacije z ljudmi v urbanem prostoru, ki ga vodi Cité du design - Saint Etienne (FR).
S svojim nadaljnjim projektom „SMOTIES-Creative Works with Small and Remote Places“ iz leta 2020 se platforma osredotoča na 10 majhnih in oddaljenih evropskih krajev, za katere velja, da so skladišča materialne in nematerialne kulture, ki tvega, da bo izgubljena.
Tbilisi architecture biennial (2018 in 2020)
Program Tbilisijski bienale arhitekture je bil ustanovljen leta 2018 pod vodstvom gruzijske organizacije 42 Gradusi. Prva izdaja je raziskovala neformalnost zgrajenih in bivalnih prostorov stanovanjskih naselij v Tbilisiju in okolici. Pod imenom „Buildings Are Not Enough“ (Stavbe ne zadostujejo) je program Tbilisi Architecture Biennial preučeval procese sprememb in na novo izumljene življenjske vzorce prebivalcev mesta: stavbe so bile spremenjene, pa tudi življenja tistih, ki v njih prebivajo.
Kaj se pričakuje od programa Ustvarjalna Evropa (2021–2027)
Predlog Evropske komisije za program Ustvarjalna Evropa (2021–2027) vključuje sektorsko podporo za arhitekturni sektor. Predlagani ukrepi bi se morali osredotočiti na krepitev zmogljivosti, ozaveščanje in dostop do trgov.
-
2024
The Architects’ Council of Europe's study Architecture Policies in Europe, supported by Creative Europe, offers an updated overview of the actors, policies, tools, and initiatives promoting high-quality architecture and Baukultur in Europe.
It details the origins and spread of architectural policies, key institutional actors, policy approaches, and examples of initiatives enhancing design quality.
-
2023
Five years after the adoption of the Davos Declaration, a second Conference of European Ministers of Culture under the title “Common Good – Shared Responsibility” took place.
Ministers discussed with representatives of the private sector how to achieve together high-quality Baukultur for Europe. As an outcome, the Davos Baukultur Alliance united Baukultur actors from the public and private sectors and civil society.
-
2021
The Report Towards a shared culture of architecture – Investing in a high-quality living environment for everyone recommends ensuring high-quality architecture and built environment.
The report is the outcome of a Member State expert group, who proposes key criteria to assess the quality of places as well as policy recommendations to create a shared culture of architecture report-provides-recommendations-to-ensure-high-quality-architecture-and-built-environment.
The group was formed under the Council Work Plan for Culture 2019-2022.
-
2018
The European Ministers of Culture and stakeholders adopted the Davos Declaration “Towards a High-quality Baukultur for Europe” in January 2018. It highlighted the central role of culture in the built environment and called for an integrated and quality-based approach to the environment shaped by man.
The concept of Baukultur includes architecture, heritage, public space, landscape and infrastructure.
-
2017
The French Ministry of Culture organised an informal meeting of the European Directors of Architecture (EDAP) in 2017 to the discuss the concept of Baukultur and to exchange good practices among the EDAP.
Since then, EDAP gather under each Presidency of the Council of the European Union.
-
2012
The European Forum for Architectural Policies (EFAP), an international network devoted to foster and promote architecture and architectural policies in Europe, allowed for policy exchange among EU countries and published a Survey on Architectural Policies in Europe in 2012.
-
2008
The Council conclusions on architecture: culture's contribution to sustainable development in December 2008 called for the mainstreaming and awareness-raising of architecture’s contribution to a “high-quality living environment”.
In the same document, the Council calls on EU countries to “make allowance for architecture and its specific features, in particular its cultural aspects, in all relevant policies, especially in research, economic and social cohesion, sustainable development and education policies”.
-
2007
In May, European ministers responsible for urban development approved the Leipzig Charter of Sustainable European Cities, which mentions the important role that quality of public spaces, man-made landscapes and architecture play in the living conditions of urban populations.
-
2001
The Council Resolution on architectural quality in urban and rural environments of 12 February 2001 flagged new architecture as 'the heritage of tomorrow'.
It encouraged EU countries to promote architectural quality by means of exemplary public building policies, including through the Structural Funds.
-
1985
The EU Directive on the Mutual recognition of diplomas, certificates and other evidence of formal qualifications in architecture, approved in 1985 was the first official document on architectural policy at European level.
Creative Europe support to architecture
The Creative Europe programme supports architecture through its different actions:
- EU Prize for Contemporary Architecture
- Creative Europe Networks and Creative Europe Platforms
- European Cooperation Projects
- Sectorial support
EU Prize for Contemporary Architecture
The European Union organises the EU Prize for Contemporary Architecture - Mies van der Rohe Award (EUmies Awards) to recognise excellence in built works of architecture in Europe (Architecture and Emerging) and final diploma works by recently graduated architects (Young Talent), supported through the Creative Europe programme:
Networks and platforms
The Creative Europe programme supports the following networks and platforms in the architecture sector:
European Cooperation projects
These are the European cooperation projects, that Creative Europe supports between 2021 and 2027, that are worth highlighting:
Sectorial support for architecture
The Creative Europe programme provides sectoral support to architecture and heritage for a quality built environment on top of the actions mentioned above, to address common difficulties the sector encounters.
This support includes capacity-building, promotion of Baukultur, peer learning and audience engagement in order to disseminate high-quality principles in contemporary architecture.