Zgodovina mesta Szentendre sega v rimske čase, na njegovo današnjo podobo pa so od konca 17. stoletja vplivali zlasti srbski begunci. Značaj mesta so oblikovali vplivi čezmejnih političnih in kulturnih povezav. Szentendre je doživel kulturno usmerjen razvoj mest, pri katerem je imela pomembno vlogo kulturna dediščina, z njo pa je mesto lahko delovalo kot most med različnimi evropskimi kulturnimi območji vzhoda in zahoda, Balkana in Panonske nižine ter med katoliško in pravoslavno vero. Bližina Budimpešte je bila za mesto stalen izziv.

Za Szentendre je od konca 17. stoletja zaradi njegove čezmejne lege značilen duh večnarodne in verske strpnosti ter urbane odpornosti in ustvarjalnosti. Povezave vzdolž Donave ter plodno sožitje njegovega madžarskega in srbskega prebivalstva in drugih kultur so ustvarile kraj miroljubnega sobivanja, vključevanja in plodne izmenjave ter tako oblikovale edinstveno arhitekturno zasnovo. Mešanica vzhodnih in zahodnih kultur v simbolnem prostoru umetniške svobode v času totalitarnih režimov določa duh mesta, živo dediščino pa je mogoče doživeti tudi danes.