Kulturna dediščina je skupni vir in dobrina, kar pomeni, da je tudi skrb za našo dediščino skupna odgovornost. Evropska komisija je leta 2014 to načelo navedla v sporočilu Na poti k celostnemu pristopu do kulturne dediščine za Evropo.

Novi pristopi k ohranjanju so usmerjeni v popolno vključevanje kulturne dediščine v lokalno skupnost. Zato si zaposleni na področju ohranjanja prizadevajo ohraniti in izboljšati ne le posamezne objekte, temveč celotno kulturno pokrajino.

Komisija priznava, da je treba z okrepljenim vključevanjem zasebnega sektorja in civilne družbe še naprej razvijati bolj participativne modele interpretacije in upravljanja, ki bodo bolj primerni za sodobno Evropo. To bi okrepilo položaj Evrope na področju ohranjanja, restavriranja in ovrednotenja kulturne dediščine.

Krepitev odnosov med strokovnjaki za kulturno dediščino

V delovnem načrtu za področje kulture (2015–2018) je Svet Evropske unije skupino strokovnjakov iz 27 držav zaprosil za opredelitev „inovativnih prijemov za upravljanje materialne, nematerialne in digitalne dediščine na več ravneh, pri čemer sodelujejo javni sektor, zasebni deležniki in civilna družba“.

Pri participativnem upravljanju gre za krepitev odnosa med ustanovami in strokovnjaki za kulturno dediščino. Cilj je vključiti vse, ki jih kulturna dediščina zanima ali se z njo ukvarjajo. To je tudi inovativen pristop, ki uvaja resnične spremembe v upravljanje in vrednotenje kulturne dediščine ter ga je mogoče vzdrževati dolgoročno.

Pojasnila pristopa participativnega upravljanja so na voljo v poročilu o participativnem upravljanju kulturne dediščine iz leta 2018.

Glede na poročilo evropski okvir ukrepanja na področju kulturne dediščine poziva k participativnemu pristopu k varovanju in upravljanju kulturne dediščine. Navaja še, da so potrebni novi modeli vključevanja lokalnih skupnosti in najrazličnejših deležnikov v odprte, participativne in vključujoče postopke.

Več o projektu „The Faro Way“ Sveta Evrope, ki spodbuja vlogo civilne družbe in lokalnih skupnosti pri upravljanju kulturne dediščine.

Vidnejši projekt

NEARCH

Projekt NEARCH je preučil različne razsežnosti sodelovanja javnosti v sodobni arheologiji. Uvedel je tudi nove načine dela in sodelovanja – negovanje arheologije kot način vključevanja ljudi in oblikovanje občutka pripadnosti Evropi.