Zakaj je socialna kohezija za Evropo ključnega pomena

Evropa se po številnih krizah spopada z naraščajočimi socialnimi neenakostmi, raznolikimi populacijami, populizmom, radikalizacijo in drugimi grožnjami. Podpiranje vloge kulture je ključni vidik krepitve socialne kohezije. Kultura je bistvenega pomena za izogibanje konfliktom in za njihovo reševanje. Je popolno sredstvo komunikacije, ki presega jezikovne ovire, krepi vlogo ljudi in olajša socialno kohezijo, tudi med begunci, migranti in gostiteljskim prebivalstvom. Preprečuje marginalizacijo ljudi na podlagi njihove kulturne identitete, socialno-ekonomskega statusa, starosti in drugih dejavnikov.

Kulturno udejstvovanje izboljšuje tudi zdravje in dobro počutje. Prebivati v bližini krajev, povezanih z evropsko kulturno dediščino, lahko izboljša kakovost življenja, dostop do kulture pa je eden najpomembnejših dejavnikov psihološkega dobrega počutja.

Vloga Komisije

Komisija si prizadeva izboljšati socialno kohezijo s spodbujanjem kulture in kulturnega življenja ter krepitvijo dostopa do kulture z družbeno angažiranostjo, spodbujanjem kulturnih pobud in povečanjem opolnomočenja posameznikov ter demokratične zavesti.

Politike in pobude Komisije na tem področju posvečajo posebno pozornost interesom in potrebam prikrajšanih skupin, kot so mladi, starejše generacije, invalidi, ljudje z migrantskim in begunskim ozadjem in ljudje, ki živijo v revščini ali so materialno prikrajšani.

Za doseganje najboljših možnih rezultatov iz kohezijskih praks in praks v zvezi z dobrim počutjem se spodbuja sodelovanje z drugimi področji, kot so izobraževanje, socialno varstvo, zdravstveno varstvo, znanost in tehnologija, pa tudi regionalni in urbani razvoj.

Podpora EU kulturi in socialni koheziji

Nauki iz preteklosti

Komisija je vodila različne pobude, ki izkoriščajo moč kulture in kulturne raznolikosti za socialno kohezijo in dobro počutje. Od leta 2008 je Komisija opredelila socialno kohezijo kot eno prednostnih področij svoje kulturne politike. V tem smislu je mogoče izpostaviti evropsko leto medkulturnega dialoga (2008) in platformo za medkulturno Evropo (2008–2013).

Med letoma 2017 in 2019 je Komisija sklicala tudi skupino strokovnjakov iz držav članic EU za odprto metodo koordinacije, ki je pripravila smernice za oblikovalce politike in kulturne institucije na temo „Od socialne vključenosti do kohezije: vloga kulturne politike“ (2019).

Evropska komisija je v obdobju 2016–2017 sklicala še eno skupino za odprto metodo usklajevanja, ki je razpravljala o vključevanju migrantov in beguncev v družbo prek umetnosti in kulture.

Drug pomemben dokument, ki predstavlja poslanstvo javnih kulturnih institucij pri spodbujanju socialne kohezije, je poročilo o vlogi javnih umetniških in kulturnih institucij pri spodbujanju kulturne raznolikosti in medkulturnega dialoga (2012–2014). Namen poročila je pomagati namenskim javnim kulturnim institucijam, umetnikom in skupnostim ter oblikovalcem politik, da izkoristijo potencial kulture v dobro vseh.

Priprave na prihodnost

Nova evropska agenda za kulturo, sprejeta leta 2018, je še dodatno okrepila socialno razsežnost kulturne politike.

Po pandemiji COVID-19 in njenem velikem vplivu na naše vsakdanje življenje se je Evropska unija dodatno posvetila prispevku kulture k zdravju in dobremu počutju ter si prizadeva, da bi to področje obravnavala obsežneje in bolj strateško.

Generalni direktorat za izobraževanje in kulturo je že leta 2020 organiziral spletno delavnico za države članice EU na temo kulture in aktivnega staranja ter o kulturi, zdravju in dobrem počutju. Delavnica je bila del delovnega načrta Sveta za področje kulture za obdobje 2019–2022.

Leta 2021 se je začel izvajati pripravljalni ukrep „Razvoj politike od spodaj navzgor na področju kulture in dobrega počutja v EU“, da bi se olajšala izmenjava znanja in izkušenj med nosilci odločanja in izvajalci na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Ukrep financira Evropski parlament s podporo Generalnega direktorata za izobraževanje in kulturo.

Projekt CultureForHealth (Kultura za zdravje) je bil izbran za izvajanje ukrepa. Njegov cilj je doseči resnične spremembe politike na vseh ravneh z združevanjem zdravstvenega, kulturnega, izobraževalnega in socialnega sektorja na podlagi obsežnih raziskav, pregleda obstoječih politik in pobud ter pilotnih projektov v šestih državah EU. V okviru tega projekta je bilo 16. novembra 2022 objavljeno poročilo, v katerem so predstavljene ugotovitve več kot 300 znanstvenih študij in več kot 500 projektov, ki prikazujejo prispevek umetnosti in kulture k zdravju in dobremu počutju.

Program Ustvarjalna Evropa je trenutno glavni vir financiranja projektov na tem področju. Poleg tega so se iz programov Erasmus+, Obzorje 2020 in Obzorje Evropa financirali in se še financirajo projekti, ki povezujejo kulturo, zdravje in dobro počutje. V brošuri Kultura: gonilo zdravja in dobrega počutja v EU (objavljeni novembra 2022) so zbrani primeri dobre prakse, ki so bili izvedeni v okviru teh programov financiranja.

Evropska komisija in Evropski parlament sta novembra 2022 organizirala skupni seminar o kulturi, zdravju in dobrem počutju, na katerem so sodelovali govorniki iz vse Evrope in različnih področij: zdravstveni strokovnjaki, deležniki iz kulturne sfere, arhitekti, predstavniki občin itd.

Dialog s civilno družbo

Socialna vključenost je tudi na dnevnem redu strukturiranega dialoga EU s civilno družbo, imenovanega dialog Glasovi kulture. Z deležniki so potekale razprave o nekaterih pomembnih temah:

• Spodbujanje medkulturnega dialoga in združevanje skupnosti prek kulture v skupnih javnih prostorih (2016)
• Vloga kulture pri spodbujanju vključevanja beguncev in migrantov (2016)
• Socialna vključenost: vzpostavljanje partnerstev z drugimi sektorji (2017–2018)
• Vključevanje beguncev in migrantov prek kulture (2019)
• Vloga kulture v nemestnih območjih EU (2019)

Dialog Glasovi kulture se je leta 2022 med drugim osredotočal na mlade, duševno zdravje in kulturo. Na podlagi rezultatov dialoga o tej temi bo pripravljeno poročilo o vlogi kulturnih in ustvarjalnih sektorjev za izboljšanje duševnega zdravja mladih. Poročilo bo objavljeno v začetku leta 2023. Okvirni dokument za razprave je na voljo tukaj.

Kaj sledi?

V okviru programa Ustvarjalna Evropa redno objavljajo razpise za projekte znotraj in zunaj EU. Ti projekti lahko denimo prispevajo k spodbujanju medkulturnega dialoga, vključevanju beguncev in migrantov ter povečanju prepoznavnosti umetnikov in občinstva, ki imajo težave z duševnim in telesnim zdravjem.