Kulturne dobrine so zelo pomembne s kulturnega, umetniškega, zgodovinskega in znanstvenega vidika, vendar so z njimi pogosto povezana kazniva dejanja, kot so plenjenje, kraja in nedovoljena trgovina. Posledice so uničujoče za kulturno dediščino v EU in zunaj nje, zlasti na kriznih in konfliktnih območjih.

Trgovina s predmeti kulturne dediščine je nezakonit uvoz, izvoz in prenos lastništva kulturnih dobrin (predmetov, pomembnih z vidika arheologije, predzgodovine, zgodovine, književnosti, umetnosti ali znanosti). Pojavlja se v različnih oblikah, na primer kot:

• kraja iz ustanov za varstvo kulturne dediščine ali zasebnih zbirk
• plenjenje arheoloških najdišč
• premestitev artefaktov zaradi vojne

Za učinkovito zaščito kulturne dediščine pred nedovoljeno trgovino so potrebni trden zakonodajni okvir, mednarodno sodelovanje in zanesljivi podatki ter dobro usmerjeni projekti.

Akcijski načrt EU za boj proti nedovoljeni trgovini s kulturnimi dobrinami

Za obravnavanje tega kompleksnega, po svoji naravi nadnacionalnega kriminalnega pojava je potreben prilagojen odziv na ravni EU, kot je določeno v strategiji EU za varnostno unijo za obdobje 2020–2025 in strategiji EU za boj proti organiziranemu kriminalu za obdobje 2021–2025.

Evropska komisija je 13. decembra 2022 predstavila akcijski načrt EU za boj proti nedovoljeni trgovini s kulturnimi dobrinami. Njegov cilj je učinkovito odvračanje storilcev kaznivih dejanj, obravnavanje spreminjajočih se varnostnih groženj in zaščita kulturne dediščine v EU in zunaj nje. Akcijski načrt temelji na obstoječih dejavnostih EU in obravnava trenutne izzive z: izboljšanjem preprečevanja in odkrivanja kaznivih dejanj, ki ju zagotavljajo udeleženci na trgu in ustanove za varstvo kulturne dediščine; krepitvijo kazenskega pregona in sodnih zmogljivosti; spodbujanjem mednarodnega sodelovanja, vključno z državami izvora in tranzita kulturnih dobrin, v katerih vladajo konfliktne in krizne razmere.

Zakonodajni okvir EU

Z Direktivo 2014/60/EU Evropskega parlamenta in Sveta o vračanju predmetov kulturne dediščine, ki so bili protipravno odstranjeni z ozemlja države članice, so bile vzpostavljene ureditve, na podlagi katerih lahko države članice zagotovijo vračilo predmetov kulturne dediščine, ki so bili odstranjeni na način, ki krši nacionalne ukrepe, na njihovo ozemlje.

Uredba Sveta (ES) št. 116/2009 o izvozu predmetov kulturne dediščine zagotavlja enotne kontrole na zunanjih mejah EU. V skladu z Uredbo je zato treba za izvoz predložiti izvozno dovoljenje. Posamezniki lahko ta dokument pridobijo pri pristojnih organih države članice, velja pa v vsej EU.

Uredba (EU) 2019/880 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o vnosu in uvozu predmetov kulturne dediščine določa pravila za uvoz predmetov kulturne dediščine, izvoženih iz države izvora, v EU.

Mednarodno sodelovanje

Boj proti nedovoljeni trgovini s predmeti kulturne dediščine mednarodno urejajo različni instrumenti. Najpomembnejši od teh instrumentov je Unescova konvencija o ukrepih za prepoved in preprečevanje nedovoljenega uvoza in izvoza kulturnih dobrin ter prenosa lastninske pravice na njih iz leta 1970.

Unesco

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) je zanesljiv in izkušen partner EU pri spopadanju z nedovoljeno trgovino s predmeti kulturne dediščine. Izvedla je več projektov, ki jih je financirala EU:

Vključitev evropskega trga umetnin v dejavnosti preprečevanja nedovoljene trgovine s kulturnimi dobrinami

Ta projekt je zagotovil usposabljanja o primerni skrbnosti, obstoječih politikah in predpisih na mednarodni ravni in ravni EU ter o vlogi policije in carine, nedovoljeni trgovini in povezanih kaznivih dejanjih.

Orodje za organe evropskega sodstva in kazenskega pregona

EU in Unesco sta leta 2018 sodelovala pri projektu, ki je bil namenjen usposabljanju pravosodnih organov in organov kazenskega pregona v državah članicah na področju ugotavljanja in preiskovanja nedovoljene trgovine ter sodelovanja pri njej. Soorganizatorji so kot del projekta objavili orodje za organe evropskega sodstva in kazenskega pregona.

Varstvo kulturne dediščine in raznolikosti v zapletenih izrednih razmerah za stabilnost in mir

Cilj tega projekta je bil stabilizirati in nujno zaščititi prebivalstvo in kulturno dediščino Iraka, Libije, Sirije in Jemna.

Medregionalni in medsektorski ukrepi za okrepitev boja proti nedovoljeni trgovini s kulturnimi dobrinami

V projektu so sodelovali upravičenci iz držav članic EU, predpristopnih držav Zahodnega Balkana in partnerskih držav južnega evropskega instrumenta sosedstva (ENI).

Projekt je bil namenjen krepitvi znanja in spretnosti ključnih strokovnjakov ter spodbujanju nove sinergije med številnimi strokovnjaki:

• predstavniki organov za varstvo kulturne dediščine in muzejev
• strokovnjaki na področju bančništva
• mediji
• pravosodnimi uradniki in uradniki organov kazenskega pregona
• javnimi uslužbenci na ustreznih ministrstvih

Sodelovanje z drugimi mednarodnimi organi

EU sodeluje z drugimi mednarodnimi organi, vključenimi v zaščito kulturne dediščine:

• Svet Evrope
• Mednarodni muzejski svet
• Interpol
• Unidroit
• Svetovna carinska organizacija

Utrjevanje zanesljivih podatkov in informacijske mreže

Študija o nedovoljeni trgovini s predmeti kulturne dediščine iz leta 2019 je prispevala k boljšemu razumevanju nedovoljene trgovine s predmeti kulturne dediščine v Evropi.

Študija zagotavlja vpogled v različne vidike te težave, kot so viri, tranzit in namembni kraji dobrin, s katerimi se nezakonito trguje. Omogoča boljše poznavanje poti nedovoljene trgovine, trendov in vzorcev nedovoljene trgovine ter udeleženih akterjev.

Avtorji študije razpravljajo o pristopih k merjenju obsega te nedovoljene trgovine. Raziskujejo odzive nacionalnega in mednarodnega kazenskega pravosodja na nedovoljeno trgovino s predmeti kulturne dediščine. Obenem pa tudi opredeljujejo izzive, s katerimi se zadevni organi kazenskega pregona spopadajo pri učinkovitem odzivu.

Izbor projektov, ki se trenutno izvajajo

PITCHER – preprečevanje nedovoljene trgovine s kulturno dediščino: izobraževalni viri

EU podpira pripravo učnega gradiva o varstvu kulturne dediščine v okviru programa Erasmus+. Namen projekta PITCHER je zasnovati in preskusiti sklop odprtih izobraževalnih virov, ki bodo izobraževalcem v pomoč pri pripravi novih učnih izkušenj v zvezi z bojem proti plenjenju in nedovoljeni trgovini s kulturnimi dobrinami.

Trije projekti so prejeli nepovratna sredstva v okviru sklopa 2 „Kultura, ustvarjalnost in vključujoča družba“ programa Obzorje Evropa za obdobje 2023–2025

ENIGMA – varstvo, zaščita in raziskovanje izvora kulturne dediščine

Namen projekta ENIGMA je doseči odličnost pri zaščiti kulturnih dobrin in artefaktov pred grožnjami, ki jih povzroča človek, s prepoznavanjem, sledljivostjo in raziskovanjem izvora kulturnih dobrin ter varstvom in spremljanjem ogroženih območij kulturne dediščine. Projekt naj bi udeležencem pomagal, da se bolje odzivajo na ta kompleksen in večdimenzionalen problem, ter jih spodbujal k aktivnemu sodelovanju s povezovanjem podatkovnih zbirk in izvajanju preverjenih preventivnih ukrepov.

AURORA – edinstveno prepoznavanje in sledenje umetniških del s kemično kodiranimi podatki, miniaturnimi napravami in povezovanjem blokovnih verig

Cilj projekta AURORA je pokazati, kako je mogoče kombinirati kemično označevanje, miniaturne naprave, tehniko globokega skeniranja umetniških del ter platforme na podlagi računalništva v oblaku in blokovnih verig za oblikovanje stroškovno učinkovitih, nedestruktivnih in neinvazivnih ukrepov proti nezakonitim dejavnostim, hkrati pa ohraniti artefakte. Na podlagi tehnologij, ki se raziskujejo in izvajajo v sklopu projekta, bo razvito digitalno orodje, ki bo zadevnim deležnikom, trgovcem z umetninami, kustosom, dražbenim hišam, logističnim servisom in izvršilnim organom omogočalo enostavno preverjanje pristnosti in izvora umetniških del ter njihovo sledenje.

ANCHISE – uporaba novih rešitev za varstvo kulturne dediščine z inovativnim, znanstvenim, družbenim in gospodarskim udejstvovanjem

V sklopu projekta ANCHISE bo s povezovanjem metodologije mreženja in inovativnih rezultatov novih tehnoloških pridobitev (3D/fotogrametrija za spremljanje lokacije, podatkovno inženirstvo in umetna inteligenca za identifikacijo objektov ob mejnih kontrolah in varstvo zbirk kulturne dediščine, spektralni fluorescenčni podpis za avtentikacijo objektov) oblikovan operativni sklop orodij za evropski kontekst, ki jih bo mogoče uporabiti tudi drugje. Cilj je oblikovati usklajene rešitve za ključne potrebe na področju varstva kulturne dediščine: 1) razumevanje, 2) preprečevanje, 3) ukrepanje, 4) popravilo.

Pretekli projekti

NETCHER

Zamisel o projektu NETCHER – NETwork and digital platform for Cultural Heritage Enhancing and Rebuilding (mreža in digitalna platforma za krepitev in obnovo kulturne dediščine) se je porodila po terorističnih napadih v Parizu konec leta 2015. Kazenske preiskave so dokazale, da je nedovoljena trgovina s starinami glavni vir financiranja mednarodnega terorizma.

Udeleženci tega projekta so ustanovili evropsko mrežo ustreznih izvajalcev in pripravili vseevropsko listino o dobrih praksah za učinkovit boj proti nedovoljeni trgovini s starinami. EU je financirala ta projekt v okviru programa Obzorje 2020.