Sodelovanje na področju kulturne politike med Evropsko komisijo in 27 državami članicami EU poteka v okviru ustreznih pripravljalnih teles Sveta EU – Sveta za izobraževanje, mladino, kulturo in šport – in Odbora za kulturne zadeve.

Komisija odgovarja Evropskemu parlamentu, in sicer na področju kulture Odboru za kulturo in izobraževanje.

Sodelovanje obsega tudi dialog z organizacijami civilne družbe, deležniki s področja kulture in drugimi akterji, kot so mesta in regije ali mednarodne organizacije, vključno s Svetom Evrope, Organizacijo Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) ter Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).

Sodelovanje z državami članicami

Odprta metoda koordinacije je praktičen in strukturiran način, ki omogoča povezovanje predstavnikov držav članic EU z namenom spodbujanja izmenjave dobrih praks pri oblikovanju politik in shem financiranja. Ta metoda spodbuja skupno razumevanje vprašanj ter pomaga pri oblikovanju soglasja o rešitvah in njihovi praktični izvedbi.

V okviru odprte metode koordinacije se strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, sestanejo 5- do 6-krat v 18 mesecih, da pripravijo politična priporočila, priročnike in nabore orodij za uporabo po vsej Evropi. Komisija je odgovorna za organizacijo odprte metode koordinacije, za gostovanje večine njenih srečanj in za zagotavljanje podpore delu skupin za odprto metodo koordinacije s posodobitvami politik in prispevki, denimo študijami.

Strokovne skupine za odprto metodo koordinacije se sestajajo od leta 2008. Aktualne teme:

• Kultura kot gonilo trajnostnega razvoja (2022)
• Krepitev odpornosti kulturne dediščine na podnebne spremembe (2022)
• Večjezičnost in prevajanje (2022)
• Avdiovizualne koprodukcije (2022)
• Visokokakovostna arhitektura in življenjsko okolje (2021)
• Status in delovni pogoji umetnikov (objava sredi leta 2023)

V obdobju 2015–2018 (Delovni načrt za področje kulture 2015–2018) so skupine za odprto metodo koordinacije pripravile naslednja poročila:

• Od socialne vključenosti do socialne kohezije: vloga kulturne politike (2019)
• Trajnostni kulturni turizem (2019)
• Evropski filmi (2019)
• Spodbujanje sodelovanja v Evropski uniji glede spretnosti, usposabljanja in prenosa znanja v poklicih na področju kulturne dediščine (2019)
• Vloga javnih politik pri razvijanju podjetniškega in inovacijskega potenciala kulturnega in ustvarjalnega sektorja skupaj s pregledom politik in študij EU, povezanih s podjetništvom in inovacijami v kulturnem in ustvarjalnem sektorju (2018)
• Participativno upravljanje kulturne dediščine (2018)
• Kako lahko kultura in umetnost spodbujata medkulturni dialog v kontekstu migracijske in begunske krize (2017)
• Spodbujanje dostopa do kulture z digitalnimi sredstvi: politike in strategije za razvoj občinstva (2017) in njihove podskupine glede spodbujanja branja v digitalnem okolju (2016)

Dialog s kulturnimi in ustvarjalnimi sektorji

V novi evropski agendi za kulturo se Komisija zavezuje, da bo okrepila dialog z organizacijami v kulturnem in ustvarjalnem sektorju. Takšno sodelovanje je eden od pogojev za njeno uspešno izvajanje.

Komisija združuje deležnike in nosilce odločanja, da bi razpravljali o ključnih vprašanjih v skladu s prednostnimi nalogami politike in temami ob upoštevanju razvoja in potreb sektorja. Cilj okvira je okrepiti zagovorniške sposobnosti kulturnega sektorja v političnih razpravah o kulturi na evropski ravni, hkrati pa spodbujati te organizacije, da sodelujejo čim bolj usklajeno.

Glasovi kulture je poseben strukturirani dialog, ki ga Komisija podpira od leta 2015. Dialog zagotavlja okvir za razprave med deležniki civilne družbe EU in Komisijo. Dialog Glasovi kulture v imenu Komisije trenutno upravlja Goethejev inštitut.

Na njihovem spletišču lahko najdete aktualne in pretekle teme, obravnavane v okviru dialoga Glasovi kulture.

• Razvoj občinstva z digitalnimi pripomočki (2018)
• Mednarodne kulturne povezave (2022)
• (Ponovno) angažiranje digitalnega občinstva v kulturnih sektorjih (2022)
• Status in delovni pogoji umetnikov ter delavcev v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih (2021)
• Kultura in cilji trajnostnega razvoja (2021)
• Uravnotežena zastopanost spolov v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih (2020)
• Vloga kulture v nemestnih območjih Evropske unije (2020)
• Socialno vključevanje: vzpostavljanje partnerstev z drugimi sektorji (2018)
• Spretnosti, usposabljanje in prenos znanja v tradicionalnih in nastajajočih poklicih na področju dediščine (2017)
• Medkulturni dialog v skupnih javnih prostorih (2016)
• Vloga kulture pri spodbujanju vključevanja migrantov ( (2016)
• Razvijanje podjetniškega in inovacijskega potenciala kulturnega in ustvarjalnega sektorja (2016)
• Participativno upravljanje kulturne dediščine (2015)

Več tem je na voljo v prejšnjih izdajah.