Skip to main content

Culture and Creativity

Zdravljica – sporočilo evropske pomladi narodov (Slovenija)

Pesem Zdravljica je leta 1844 napisal slovenski pesnik France Prešeren. Objavljena je bila šele leta 1848, po odpravi cenzure v Habsburški monarhiji v okviru pomladi narodov. Pesem, napisana v slovenščini, je vplivala na razvoj slovenske identitete in širše na spodbujanje svobode izražanja. Trajni pomen Zdravljice je bil ponazorjen leta 1944, ko so jo ponovno natisnili partizani, ki so se uprli nacifašizmu, ter v 80-ih letih in na začetku 90-ih let v času demokratizacije, ki je privedla do neodvisnosti Slovenije, ko se je Zdravljica pela ob različnih priložnostih.

Leta 1991 je nova Republika Slovenija izbrala sedmo kitico pesmi za svojo nacionalno himno. V tem verzu pesem izraža ideal mirnega sožitja vseh narodov. Citat iz pesmi je vtisnjen v nacionalno stran 2-evrskega kovanca, vgraviran pa je tudi na spomeniku, ki je bil leta 2008 postavljen pred stavbo Justus Lipsius Sveta Evropske unije v Bruslju med predsedovanjem Slovenije EU.

Zdravljica predstavlja leto 1848 kot pomlad narodov (ali nacionalne revolucije), pomembno gibanje v evropski zgodovini. Književnost v nacionalnih ali manjšinskih jezikih je imela po vsej Evropi pomembno vlogo pri podžiganju domoljubnih čustev ter oblikovanju zahtev za odpravo cenzure in za pravico do svobode izražanja. Literarni uspeh avtorja pesmi, pesnika Franceta Prešerna, je osrednjega pomena za utemeljitev slovenskega naroda na podlagi jezika in književnosti, pesem pa je hkrati prinesla sporočilo mirnega sožitja narodov.

Pozitiven sprejem pesmi in njeno razširjanje po Evropi s prevodi v nemščino in skandinavske jezike v letih 1860/1880 ter angleščino in druge jezike od sredine 20. stoletja sta prispevala k njeni priljubljenosti. Poleg tega spodbuja duh bratstva med narodi, kakršnega v nacionalnih himnah redko najdemo.